kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK02339
ZIKS člen 105, 105. KZ člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 201, 201/1-1.
podaljšanje pripora - nesorazmernost med časom, pribitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
Sama okoliščina, da naj bi obtoženec, upoštevaje določbo 1. odst. 109. člena KZ, že izpolnil pogoje za pogojni odpust, sama po sebi še ne more biti okoliščina, ki bi kazala na nesorazmernost med časom, prebitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo. Dejstvo je namreč, da pogojni odpust ni pravilo, temveč le možnost, ki jo daje zgoraj citirana določba in 105. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem o pogojnem odpustu obsojenca odloča komisija za pogojni odpust, v primerih, ki jih določa navedeni zakon, pa tudi upravnik zavoda.
ZIZ člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2, 86, 133, 133/1, 148, 148/1, 148/2.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Gre torej zgolj za obvestilo, h kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi.
V uvodu pritožbe sicer navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju ti pritožbeni razlogi niso utemeljeni (obrazloženi), zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti. Ob takem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
določanje taksne obveznosti – opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta – sistem točk
V 7. členu ZST je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta izraženem v odstotkih, vrednost zahtevka oz. predmeta in razponi vrednosti pa so v zakonu določeni s številom točk. To določilo je potrebno razlagati tako, da mora sodišče po prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk.
Na zapuščinski obravnavi je dedič zatrjeval, da je celotno kupnino za prodane nepremičnine prejela D.M., kar je na zapuščinski obravnavi slednja tudi priznala. Trditve dediča, da je bila s tem "na nek način odpravljena", pa je mogoče razumeti le kot zahtevo po vračunanju darila zakonitemu dediču v dedni delež.
ZKZ člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23, 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZIZ člen 272, 272. OZ člen 50, 50.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenci - navidezna pogodba
Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 157, 412, 412/2, 413, 157, 412, 412/2, 413.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo po prostem preudarku (413. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in pri tem smiselno - analogno uporabilo zakonsko določilo 157. člena ZPP. Čeprav v sporu za izpodbijanje očetovstva sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati (drugi odstavek 412. člena ZPP), gre pa v danem primeru nedvomno za nesporno zadevo med pravdnima strankama. Toženec ni dal povoda za tožbo in je razlog za tožbo očitno na strani tožnice.
denarni zahtevek - reintegracija - reparacija - vrnitev na delo
Kadar se v sodnem sporu s pravnomočno sodno odločbo ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja, je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, pri čemer ni odločilno, ali se je delavec na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugodeno tudi njegovemu reintegracijskemu zahtevku, imel namen vrniti k delodajalcu ali ne.
V vsakem primeru, tudi če se po pravnomočni sodbi ne vrne na delo k delodajalcu, je delavec najmanj za čas do pravnomočnosti sodbe upravičen do reparacije, to je do nadomestila plače in do plačila drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal, če bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja delal pri delodajalcu.
Če sodba o prekršku niti v izreku niti v obrazložitvi nima oblike prekrška niti razlogov o teh odločilnih dejstvih, jo je mogoče preizkusiti v okviru temeljnega prekrška.
Določba, ki je bila v ZObr dodana z novelo C in po kateri delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo ali kot civilna oseba dela v vojski, na podlagi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju nad tri mesece, preneha delovno razmerje z dveh vročitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe, predstavlja pravno posledico obsodbe v smislu 99. člena KZ. Zaradi načela prepovedi retroaktivnosti se za storilca smejo uporabiti samo tiste pravne posledice obsodbe, ki so bile v zakonu določene v času storitve kaznivega dejanja. To pomeni, da je sklep o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja nezakonit, saj je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo ZObr-C.
izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev postopka
Če sodba o prekršku v izreku nima vseh zakonskih znakov prekrška in v obrazložitvi nima razlogov o odločilnih pravnorelevantnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.
Ob tako spremenjenih okoliščinah na strani tožnika, kot so podane v tej pravdni zadevi, ko so se njegovi dohodki znižali kar za sedemkrat, je potrebno tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožnik za delo sposoben in se mora truditi za dodaten zaslužek, je potrebno ob pravilni uporabi določila člena 129 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, upoštevati precejšnje zmanjšanje dohodka tožnika in sorazmerno zmanjšati potrebe toženca iz naslova športnih dejavnosti. Ob zmanjšanju toženčevih potreb iz naslova športnih dejavnosti na polovico, torej na 18.500,00 SIT, znašajo potrebe toženca 70.200,00 SIT, ob upoštevanju otroškega dodatka so nepokrite potrebe 45.912,00 SIT, polovica tega, kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da bi moral vendarle prispevati toženec, pa znašajo mesečno 22.000,00 SIT.
Četudi tožnik v času bolniškega staleža ni opravljal pridobitnega dela, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je s fizičnim delom okoli hiše ravnal v nasprotju z omejitvami, navedenimi v odločbi invalidske komisije. Glede teh omejitev, ki sicer v odločbi ZZZS niso bile izrecno zapisane, ni mogel biti v zmoti, da gre za dela, ki jih - glede na to, da jih na delovnem mestu ne sem opravljati - lahko opravlja v času bolniškega staleža.
plača - znižanje osnovne plače - uspešnost poslovanja - merilo za merjenje delovnih rezultatov
Negativna ocena uspešnosti poslovanja organizacijskih enot, za katere je tožnik kot režijski delavec opravljal delo, pomeni, da niso bili doseženi vnaprej določeni delovni rezultati, in lahko predstavlja osnovo za znižanje plače pod osnovno plačo glede na določbo 3. odstavka 43. člena SKPgd. Vendar pa v presojani zadevi merilo za merjenje delovnih rezultatov ni bilo ustrezno, saj večina zaposlenih predvidenega merila ni dosegla.
Nepravilno je bilo tudi ravnanje tožene stranke, ki je na podlagi faktorja uspešnosti poslovanja, ki je v posameznih mesecih znašal med 2 % in 7 %, tožniku osnovno plačo iz naslova uspešnosti poslovanja zmanjšala s sklepom uprave za 5 % vse do tedaj, ko bodo rezultati družbe dosegli plansko zagotovljene cilje – ne glede na dejansko poslovanje oziroma neodvisno od posameznih mesečnih izračunov.
odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožnik se je po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil upravičen do bruto plače 826.189,90 SIT, zaposlil pri drugem delodajalcu, kjer je bil upravičen do bruto plače 400.422,60 SIT. Sodišče mu je na podlagi 1. odstavka 118. člena ZDR ob upoštevanju znižanja plače, starosti 50 let in predvidene delovne aktivnosti do upokojitve, priznalo odškodnino v znesku 5.000.000,00 SIT.