zamolčanje podatkov - status invalida - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ker je do zamolčanja podatkov o statusu invalida prišlo v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi, ni podana kršitev pogodbene obveznosti iz 34. člena ZDR, zaradi katere bi bila dopustna odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč gre za kršitev po 27. členu ZDR (opustitev dolžnosti obveščanja s strani kandidata za zaposlitev), kar bi bilo mogoče sankcionirati z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi po splošnih pravilih civilnega prava, ne pa s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odst. 111. člena ZDR.
Četudi tožnik v času bolniškega staleža ni opravljal pridobitnega dela, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je s fizičnim delom okoli hiše ravnal v nasprotju z omejitvami, navedenimi v odločbi invalidske komisije. Glede teh omejitev, ki sicer v odločbi ZZZS niso bile izrecno zapisane, ni mogel biti v zmoti, da gre za dela, ki jih - glede na to, da jih na delovnem mestu ne sem opravljati - lahko opravlja v času bolniškega staleža.
odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožnik se je po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil upravičen do bruto plače 826.189,90 SIT, zaposlil pri drugem delodajalcu, kjer je bil upravičen do bruto plače 400.422,60 SIT. Sodišče mu je na podlagi 1. odstavka 118. člena ZDR ob upoštevanju znižanja plače, starosti 50 let in predvidene delovne aktivnosti do upokojitve, priznalo odškodnino v znesku 5.000.000,00 SIT.
plača - znižanje osnovne plače - uspešnost poslovanja - merilo za merjenje delovnih rezultatov
Negativna ocena uspešnosti poslovanja organizacijskih enot, za katere je tožnik kot režijski delavec opravljal delo, pomeni, da niso bili doseženi vnaprej določeni delovni rezultati, in lahko predstavlja osnovo za znižanje plače pod osnovno plačo glede na določbo 3. odstavka 43. člena SKPgd. Vendar pa v presojani zadevi merilo za merjenje delovnih rezultatov ni bilo ustrezno, saj večina zaposlenih predvidenega merila ni dosegla.
Nepravilno je bilo tudi ravnanje tožene stranke, ki je na podlagi faktorja uspešnosti poslovanja, ki je v posameznih mesecih znašal med 2 % in 7 %, tožniku osnovno plačo iz naslova uspešnosti poslovanja zmanjšala s sklepom uprave za 5 % vse do tedaj, ko bodo rezultati družbe dosegli plansko zagotovljene cilje – ne glede na dejansko poslovanje oziroma neodvisno od posameznih mesečnih izračunov.
Tako ZGD v 3. odstavku 416. člena in 3. odstavku 418. člena določa, da mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa. Druga posebna predpostavka za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža je zapisana v 25. členu družbene pogodbe, ki določa, da je prodaja poslovnega deleža ali njegovega dela mogoča le s soglasjem družbenikov.
Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež ali del tega, mora o nameravani prodaji s pisno ponudbo in o bistvenih pogojih te prodaje najprej obvestiti druge družbenike in družbo, ki morajo kot predkupni upravičenci na pisno ponudbo odgovoriti v roku enega meseca od prejema ponudbe.
Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, dano mora biti soglasje družbenikov za prodajo dela poslovnega deleža in izpeljan mora biti postopek za uveljavljanje predkupnih upravičenj družbenikov.
ZVJS člen 3, 9, 3, 9. ZOR člen 154, 154. Pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitnih sredstvih člen 7, 8, 9, 7, 8, 9.
smučanje - odgovornost upravljalca smučišča - vožnja z vlečnico
Pravna podlaga za odločanje o zahtevku je 154. čl. ZOR, ker gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je treba ravnanje toženih strank presojati po predpisih, ki urejajo dejavnost tožene stranke kakor tudi dejavnost smučanja in vožnje z vlečnico.
OZ člen 99, 99. ZDR člen 11, 11/1, 14, 11, 11/1, 14.
izpodbijanje pogodbe - rok
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na 99. člen OZ glede rokov, po preteku katerih preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe. ZDR v 14. členu skrajšuje roke za uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi, zato ne pride v poštev upoštevanje daljših rokov po OZ.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je tožeča stranka uveljavljala ničnostni razlog po 4. alineji 359. čl. ZGD. V točki X pa je tožeča stranka uveljavljala ničnost sklepov tudi iz razloga po 2. alineji 359. čl. ZGD. To pa dejansko pomeni, da je sodba res obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZZZDR člen 103, 123, 133, 103, 123, 133. ZOR člen 219, 219.
raba stvari - koristi otroka - stroški - verzija
Pri verzijskem zahtevku zaradi uporabe skupnega stanovanja, je treba upoštevati stroške za preživljanje skupnega otroka, ki jih morata prispevati v določenem razmerju obe stranki, ki sta otrokova starša.
Lastnik nezavarovanega motornega vozila mora plačati regres, če ne zatrjuje, da njegovo vozilo ni povzročilo škodnega dogodka. Zavarovalnica v takem primeru ni dolžna dokazovati civilnega delikta.
KZ člen 212, 212. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-3, 352, 352/1, 352/1-3.
zavrženje obtožnice - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je preuranjeno v skladu s 3. točko 1. odstavka 352. člena ZKP zavrglo obtožnico zoper obtoženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja zaključilo, da je obtoženčevo duševno stanje nepopravljivo in to začasno preprečuje kazenski pregon. Pred odločitvijo pa državno tožilstvo ni bilo seznanjeno z izvedeniškim mnenjem in se ni izjasnilo o mnenju, zato je bila kršeno načelo kontradiktornosti.
KZ člen 221, 221/1, 221/3, 221, 221/1, 221/3. ZKP člen 148, 148/2, 215, 215/1, 215/6, 148, 148/2, 215, 215/1, 215/6.
zaseg predmetov - izločitev dokazov
V kolikor policisti ugotovijo, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko opravijo potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled plastične vrečke, ki se je nahajala v vozilu in je imela zavezane ročaje, ne pomeni takšnega posega v zasebno sfero, da bi bilo potrebne uporabiti določila ZKP o hišni in osebni preiskavi.
KZ člen 311, 311. ZKP člen 307, 307/3, 344, 344/1, 371, 371/1-3, 371/1-7, 307, 307/3, 344, 344/1, 371, 371/1-3, 371/1-7.
obvezna navzočnost obtoženca na glavni obravnavi - sprememba obtožbe - sprememba določbe kz - razširitev predmeta obtožbe
Državno tožilstvo je spremenilo obtožbo (dejanski opis in zakonsko označbo očitanega kaznivega dejanja), pri čemer je konkretiziralo zakonski znak, da člani skupine tujcev, ki so bili nezakonito spravljeni čez meje Republike Slovenije niso imeli potrebnih dovoljenj za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. Takšna sprememba obtožbe bi nujno terjala dodatno zaslišanje obtoženca oziroma nadaljevanje glavne obravnave v njegovi navzočnosti.
Državno tožilstvo je očitno presodilo, da je treba glede na drugače opredeljene zakonske znake kaznivega dejanja po 311.čl. KZ, spremeniti opis dejanja in konkretizirati tudi že omenjeni znak nanašajoč se na "tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali bivanje v njej". Ocena izvedenih dokazov je bila v luči tega zakonskega znaka vsekakor drugačna kot poprej brez njega, bila pa je tudi širša, saj je zajemala še dodatne okoliščine in dejstva, ki poprej (pred spremembo KZ) niso bila relevantna za presojo obravnavanega kaznivega dejanja. V tem pogledu je bilo torej državno tožilstvo upravičeno spremeniti obtožbo, koliko pa je v tem smislu obtožba dokazljiva, pa bi bilo mogoče odločiti šele po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi.
zakonska zveza - obseg skupnega premoženja - izstavitev ZK listine
Glede na dejstva navedena v tožbi,
- da je zakonska zveza pravdnih strank trajala od 17.07.1965 do 20.10.2004,
- da sta gradila hišo in garažo na parceli, ki je bila last toženca, med leti 1975 in 1986,
- da je bil formalni investitor toženec, da je nekaj kreditov vzela tudi tožnica, njen denar pa se je porabil za vzdrževanje štiričlanske družine,
- da je imela tožnica vedno višjo plačo kot toženec,
tudi po stališču pritožbenega sodišča iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, pri čemer ni mogoče prezreti, da tožnica poleg tega, da je bil toženec izključni lastnik parcele, trdi tudi, da je bil njen prispevek zaradi višje plače večji, zato tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica.
ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. OZ člen 1028, 1028/1, 1028, 1028/1.
zaveza poroka - plačilo dolga s strani poroka - solidarna odgovornost izvenzakonskega partnerja
Po 1.odst. 1028.čl. Obligacijskega zakonika - OZ ima porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev pravico zahtevati od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal ter obresti od dneva plačila.
dodatni sklep o dedovanju - nova zapuščinska obravnava - nepreklicnost dedne izjave - odškodnina za žrtve vojnega in povojnega nasilja
Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja v 12. členu določa, da v primeru, ko je oseba s takim statusom umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje.
najemno razmerje - lastnik najemnik - upravnik najemnik - upravnik lastnik
Tako lahko upravnik po razlagi prvostopnega sodišča proti najemniku vloži tožbo samo kot zakoniti zastopnik lastnika, aktivno legitimacijo proti najemniku pa ima le v primeru, če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora nanj prenese materialnopravno upravičenje.
Pritožbeno sodišče se strinja tudi z nadaljnjo razlago prvostopnega sodišča, da določba 33. čl. SZ, ki določa, da stroški upravljanja, prenove in izboljšav, razen obratovanja, bremenijo lastnika v sorazmerju s solastniškim deležem, ki ga ima na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše, pomeni le, da obratovalni stroški v ekonomskem smislu bremenijo najemnika stanovanja. Navedeno določbo je namreč potrebno razlagati v povezavi z določbo 7. alineje 1. odst. 41. čl. SZ, ki določa, kaj mora najemna pogodba vsebovati, ter 6. alinejo 1. odst. 44. čl. SZ, ki pravi, da mora najemnik stanovanja plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, v skladu z najemno pogodbo. Ker torej te določbe urejajo razmerje med lastnikom in najemnikom, posredno kažejo, da je najemnik stanovanja v pravnem razmerju le z lastnikom. Možni so sicer prenosi materialnopravnih upravičenj lastnika na upravnika, ki pa morajo biti izkazani.
družbena pogodba civilnega prava - prenehanje družbe civilnega prava
Zahtevani znesek predstavlja vrednost investicij, ki so bile vložene v poslovni prostor oz. lokal, v lasti A. K., ki je kot najemodajalec ta prostor dal v najem J. R., po najemni pogodbi z dne 10. 4. 1995.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo obstoj dejstev, ki jih je uvrstilo v okvir pravil o družbeni pogodbi in jih tudi obrazložilo (drugi odst. obrazložitve na strani 5). Tudi sodišče druge stopnje pritrjuje, da so podani vsi elementi za nastanek takšnega razmerja - skupni prispevki in sodelovanje za dosego skupne koristi in delitev le-te.
J. R. je bila nosilka podjema in skleniteljica najemne pogodbe ter družbenica, vendar je bil tožbeni zathevek zoper njo zavrnjen iz razloga, ker je prišlo do prenehanja družbe, kar sodišče prve stopnje izenačuje s prenehanjem obratovanja poslovalnice in dejstvom, da družba ni imela premoženja, ki bi ga lahko razdelila med družbenika. V skladu s par. 1205 preneha skupnost sama po sebi, če se začeti podjem ne more nadaljevati (nezmožnost doseči skupno korist). V zvezi z odgovoronostjo posameznega družbenika, ki je urejena v par. 1191, pa je sodišče prve stopnje, kar je bilo omenjeno že zgoraj, povsem pravilno ugotovilo, da tožnik ni zatrjeval, da bi toženka (ali D. R.) kakorkoli zakrivila neizpolnitev pričakovane skupne koristi - ustvarjanja dobička iz poslovanja