pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pooblaščenec obsojenca - pravica do pritožbe
Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Vendar pa zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje (restitutio in integrum). Ker gre za izjemo od pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, jo je treba razlagati ozko. Vrnitev v prejšnje stanje je določena izključno v korist obdolženca, in samo če so opravičljivi razlogi za zamudo nastali pri obdolžencu. Tega instituta ne morejo koristiti zagovornik, državni tožilec in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP, če so sami zamudili rok za pritožbo, čeprav se smejo pritožiti v korist obdolženca.
neupravičena obogatitev - verzija - leasing pogodba - pridržna pravica - vračilo vozila - izgubljeni dobiček - plačilo opravljene storitve - zavarovalnina - popravilo vozila - ex alieno contractu
Ne gre spregledati dejstva, da je bila odškodnina plačana prav z namenom kritja škode na spornem vozilu in da bo torej tožena stranka, ker bo poleg slednje prejela tudi popravljeno vozilo, s tem nedvomno okoriščena. Čeprav je tudi za samo izvedbo popravila dejansko obstajal pravni temelj (podjemna pogodba med tožečo stranko in leasingojemalcem), bo tožena stranka popravljeno vozilo prejela brez pravne podlage.
Gre za verzijo, do katere pride zaradi pogodb, ki so jih sklenile tretje osebe - ko torej nekdo prejme korist zaradi dogovora med dvema drugima osebama (pogodbenima strankama), dajalec koristi pa ne prejme plačila iz pogodbe. Gre za posebno situacijo, ko je obogatitveni zahtevek mogoče priznati, čeprav je sicer zahtevek krit z zahtevkom iz pogodbe, sklenjene med dvema drugima osebama. Pogoj za priznanje takšnega zahtevka pa je, da pogodbena stranka zahtevka iz pogodbe ne more doseči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085601
ZPP člen 5, 115, 183, 185, 185/1, 258, 258/2, 261, 261/2, 280, 280/2, 286a. OZ člen 168, 168/3, 587.
preložitev naroka – vabilo stranki na zaslišanje – vabilo stranki preko pooblaščenca – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe – zaslišanje le ene stranke – pravočasno vlaganje vlog – določitev roka za vložitev vloge – najemna pogodba – neplačevanje najemnine – pravno priznana škoda – izgubljeni dobiček – utemeljeno pričakovanje dobička – nesklepčnost – nasprotna tožba – nasprotje med razlogi sodbe in izrekom
Sodišče je z dopisom pozivalo pooblaščenca tožene stranke, da vabilo na zaslišanje vroči zakonitemu zastopniku tožene stranke in zagotovi njegovo navzočnost na naroku. Navedeni dopis je bil pooblaščencu tožene stranke vročen 25. 9. 2015. Tak način vročanja vabila stranki na zaslišanje je skladen z drugim odstavkom 261. člena ZPP.
Predlog za preložitev naroka, ki ga je tožena stranka podala že drugič v postopku, je bil podan zgolj dva dni pred razpisanim narokom, pri čemer je bilo glavno dokazilo, ki naj bi upravičevalo izostanek zakonitega zastopnika tožene stranke v angleškem jeziku.
Pri vabljenju stranke na zaslišanje ni treba spoštovati roka za pripravo na narok (15 dni – drugi odstavek 280. člena ZPP), saj se stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje procesnih izjav volje, temveč le izjave vednosti o spornih dejstvih.
V konkretnem primeru škoda zaradi izgubljenega dobička iz naslova oddajanja fasadnih površin ni dobiček, ki bi ga lahko tožena stranka utemeljeno pričakovala. Izgubljeni dobiček iz naslova nedovoljenega oddajanja, pa ne more biti pravno priznana škoda, saj ne gre za dobiček, ki ga je bila tožena stranka upravičena pričakovati.
Ker šele trditve o prihodkih na eni in o dohodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička, je sodišče prve stopnje pravilno zaradi pomanjkljive trditvene podlage zavrnilo dokaze, ki jih je tožena stranka predlagala v dokaz nastanku izgubljenega dobička ter zaključilo, da pobotni ugovor zaradi neizkazanosti obstoja škode ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086091
OZ člen 832.
pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odstop od pogodbe – odpovedni rok – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – skrajšanje odpovednega roka – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka, pravilen.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 324, 324/4, 338, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 26, 26/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 50a. ZUreP-1 člen 81. OZ člen 168.
pomanjkljivo povzemanje trditev – sklepčnost tožbe- sprememba tožbe – nova dejstva in dokazi – odškodninska odgovornost oblastnih organov – občina – protipravnost ravnanja – nezakonit Odlok – vzročna zveza – navadna škoda – izgubljeni dobiček – neprerekane trditve – dokazna ocena – verodostojnost priče
Očitek, da je sodišče prve stopnje pomanjkljivo povzelo trditve pravdnih strank, sam po sebi ne pomeni kršitve, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Protipravno ravnanje ni le zavestna napačna uporaba pravnih pravil, ampak to lahko pomeni vsako zavestno ravnanje organa, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Razlaga pojma „opustitev potrebne skrbnosti“ pa, kljub drugačnemu pritožbenemu naziranju, v obravnavanem primeru predstavlja merilo tako za presojo krivde, kot za presojo protipravnosti ravnanja.
Sami stroški tožeči stranki res niso nastali zaradi ravnanja tožene stranke, so pa zaradi njenega ravnanja postali nesmiselni oziroma nepotrebni. Z drugimi besedami, njeno ravnanje je povzročilo, da so stroški, ki so zaradi izvedbe načrtovanega projekta že nastali, postali škoda tožeče stranke.
Iz podatkov v spisu izhaja le, da sta projektant in tožeča stranka večkrat poslovno sodelovala, da je projektant tožeči stranki predlagal nakup spornih nepremičnin in da je pozneje eno od njih od nje odkupil po enaki ceni, kot jo je za nakup plačala sama. Nič od navedenega po oceni višjega sodišča ne kaže na to, da bi bil projektant v tolikšni meri zainteresiran za uspeh tožeče stranke v pravdi, da bi bil za to pripravljen storiti kaznivo dejanje krive izpovedbe.
vznemirjanje lastninske pravice - posegi v zasebno zemljišče z namenom ureditve javne ceste - kategorizacija cest - protipravnost posega upravitelja cest
Glede na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS je kategorizacija cest brez predhodne pridobitve lastninske pravice protipravna in protiustavna, zato se tožena stranke ne more braniti z argumentom, da je kot upraviteljica javnih cest in poti dolžna skrbeti za prevoznost in vzdrževanje javnih cest.
ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
SODNE TAKSE - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079688
ZST-1 člen 11, 11/5, 30, 30/2, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/3.
izpodbijanje veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe - nepremoženjski spor - postopek za plačilo takse - pravna sredstva zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera sodne takse - presoja odmerjene višine sodne takse - sodno določena vrednosti spornega predmeta - pridržana pritožba - pravica do pravnega sredstva - končna incidenčna odločba - pravica do sodnega varstva - domneva umika - pravni interes - denarna sredstva
Ustavno skladna je takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke zatrjevane kršitve določb ZST-1 (19. do 30. člen ZST-1) glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse, ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1, ki v tem smislu predstavlja končno (incidenčno) odločbo.
Od drugačni razlagi, po kateri je preizkus sodno določene vrednosti spornega predmeta dopusten šele po pritožbi zoper odločbo o tožbenem zahtevku, bi bilo poseženo v pravico stranke do sodnega varstva oziroma do učinkovitega pravnega sredstva. Stranke, ki takse ne plačajo v prepričanju, da je bila taksa napačno odmerjena, namreč tvegajo, da se bo štelo, da je tožba umaknjena, s čimer je poseženo v njihovo pravico do sodnega varstva.
Sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore.
Iz vmesne bilance stanja na dan 30. 6. 2016 izhaja, da denarna sredstva tožnice (47.491,00 EUR) skoraj štirikrat presegajo višino dolgovane sodne takse (12.755,00 EUR). Že zato ni razloga, da tožnica ne bi mogla priskrbeti sredstev za plačilo sodne takse takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
pravica do popravka in odgovora – pravica odgovora na objavljeno informacijo – objava popravka – pravica do popravka – pravica do odgovora – prizadetost pravice ali interesa – vsebina popravka – vsebina odgovora – zasebni interes – javni interes – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo odgovora – svoboda izražanja – svoboda tiska
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava, društvo, katerega delovanje je vsekakor v določenem smislu v javnem interesu, vendar pa tožeča stranka zasleduje oziroma služi predvsem zasebnim interesom. Zgolj zatrjevanje dejstva, da prispevek tožene stranke nagovarja širšo javnost, zaradi česar naj bi bil po mnenju tožeče stranke že iz tega vidika podan javni interes, ne zadošča.
zbirka listin - javnost zbirke listin - elektronska zemljiška knjiga - prepis listine - vpis v zemljiško knjigo
V tej zadevi se je vpis zahteval na podlagi listin, ki so v zemljiški knjigi že vložene v zbirko listin. To, da listin ni bilo v elektronsko vodenem spisu, ne podstavlja nobene pomankljivosti, ki bi upoštevno vplivala na pravice nasprotnega udeleženca v postopku. Vpogled v procesna dejanja stranki omogoča aplikacija elektronske zemliške knjige. ZZK-1 ima glede javnosti zbirke listin in načina zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin posebna pravila v 196. in 197. členu ZZK-1.
narok – razpis naroka za glavno obravnavo – vabilo na narok – predlog za preložitev naroka – pasivnost toženca – neupravičen izostanek z naroka – zakoniti zastopnik – kvalificiran pooblaščenec – rok za seznanitev z zadevo
Toženec je bil o datumu naroka seznanjen slaba dva meseca prej, kar glede na določbo 280. člena ZPP predstavlja več kot primeren rok za seznanitev z zadevo. V tem času bi si lahko priskrbel kvalificiranega pooblaščenca ter nato na naroku predstavil svoje videnje zadeve. Zaradi svoje pasivnosti in neupravičenega izostanka z naroka pa se ne more sklicevati, da ga je prvo sodišče onemogočilo pri predlaganju dejstev in dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082771
OZ člen 766. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 337. ZOdvT člen 17, 17/2.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – dogovor o višjem plačilu za opravljeno delo – dokazno breme – prekluzija
Sodišče v pravdnem postopku sodi skladno z razpravnim načelom v okviru dejstev, ki jih navedejo stranke v svoji trditveni podlagi in na podlagi predloženih (in izvedenih) dokazov. Dolžnost strank torej je, da navajajo dejstva in predlagajo dokaze, kar morajo storiti pravočasno.
Sodišče je glede vprašanja upravičenosti plačila za tožnikovo delo utemeljeno izhajalo iz takrat veljavnega ZOdv. Ta je odvetniku omogočal višje plačilo za opravljeno delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se je o tem pisno dogovoril s stranko.
Ker tla po mokrem brisanju nekaj časa ostanejo vlažna, bi delavke zavarovanke toženke na to morale opozoriti kupce z opozorilno tablo, ki pa je tistega dne (v nasprotju z navodili) niso postavile, oziroma bi morale poskrbeti, da bi tla osušile (z brisanjem na suho ali uporabo ustreznega čistilnega stroja).
nedopusten poseg v sodbo s skrajšano obrazložitvijo - drugačna sodba s polno obrazložitvijo
Z izdelavo sodbe s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP je sodišče prve stopnje v zadevi že razsodilo in svojo odločitev sporočilo strankama. Takšna sodba že učinkuje, sodišče prve stopnje pa je nanjo v celoti vezano (320. člen ZPP) in vanjo ne sme posegati (če pravdne stranke zoper njo ne napovejo pritožbe, postane pravnomočna). Izdaja (iste) sodbe oz. odločbe s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP je tako zreducirana zgolj na dopolnitev obrazložitve (sodba je namreč že bila izdana oziroma je odločitev že bila sprejeta) z namenom zagotoviti stranki, ki je pritožbo napovedala, možnost vložitve učinkovitega pravnega sredstva.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Glede na to, da ima žena toženca v lasti tudi premoženje večje vrednosti (med drugim kmetijska zemljišča v vrednosti 100.000,00 EUR), tudi po presoji pritožbenega sodišča s plačilom posameznega obroka takse (to je zneska 154,00 EUR) preživljanje toženca in njegove žene nikakor ne bo ogroženo.
spor majhne vrednosti – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, je, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005105
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, je te določbe potrebno razlagati tako, da se smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Položaj, ki ga ureja osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP, vključuje le najbolj ogrožene skupine. Dolžnika, ki je od 2016 dalje v zaporu, ni mogoče umestiti v skupino najbolj ogroženih.
ZPP člen 339, 339/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(2), 14/2-1(3), 239.
začetek stečaja – odločanje o začetku stečajnega postopka – odločanje sodišča v roku – domneva insolventnosti
V pritožbi, vloženi po odvetniku, je dolžnik navedel, da je sodišče o predlogu za začetek stečajnega postopka odločilo izven zakonsko določenih rokov iz 239. člena ZFPPIPP. S tem pritožbenim argumentom ne more uspeti, ker morebitna prekoračitev instrukcijskih rokov, določenih za odločanje sodišča, ni niti bistvena kršitev določb postopka.