V obravnavani zadevi gre za spor o preplačilu in načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov starostne pokojnine. Gre namreč za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 26. 1. 2016 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 10. 2015. S slednjo je ugotovljeno, da je tožnik od 11. 1. 2013 do 31. 7. 2015 zaradi lastnosti zavarovanca neupravičeno prejel starostno pokojnino, in da je ta znesek dolžan vrniti obročno v 12-ih mesecih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. Po 194. členu ZPIZ-2, je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel, kot v predmetni zadevi na podlagi pravnomočne odločbe z dne 30. 7. 2015.
Ocena tožničine delazmožnosti pomeni, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti skladno z 2. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, z obstojem preostale delovne zmožnosti na drugem ustreznem delu z navedenimi omejitvami s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno. Ob takšnem dejanskem stanju, ko torej ni zdravstvenih indikacij za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in sočasnem dejstvu, da je pri tožnici še podana preostala delovna zmožnost s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, ni izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.
Na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti je toženec pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine, saj tožnik ne izpolnjuje pogoja, določenega v 4. alineji 41. člena ZPIZ-2. Tožnik namreč še ni dopolnil starosti 65 let, da mu iz tega razloga ne bi bila zagotovljena ustrezna zaposlitev glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost.
URS člen 35, 37. ZKP člen 18, 18/2, 155a, 219a, 219a/2.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskava elektronske naprave - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pisna privolitev imetnika - vnaprejšnje soglasje - pravica do zasebnosti - test sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrep - tajno delovanje - tajni delavec
Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje pravno relevantne podatke, na podlagi katerih je mogoče osumljenca identificirati, odkriti, prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek ali jih je mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, vnaprejšnja pisna privolitev imetnika elektronske naprave predstavlja pravno veljavni temelj za izvedbo preiskovalnega ukrepa po določbi 219.a člena ZKP. Torej ni potrebno, da bi bila v navedeni procesni situaciji istočasno izdana (tudi) odredba sodišča, kot to zmotno, s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 37. člena Ustave RS, razlogujejo pritožniki.
Prvostopenjsko sodišče je napačno zaključilo, da je oškodovanec status tajnega delavca dobil že dne 16. 3. 2016, s podpisom privolitve za sodelovanje s policijo. Status tajnega delavca je namreč dobil šele 30. 3. 2016, saj sta zgolj pisni odredbi državne tožilke oziroma preiskovalne sodnice predstavljali normativno podlago za začetek in način delovanja pri izvajanju konkretnega prikritega preiskovalnega ukrepa.
Pokojninska doba brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 je v 7. členu tega zakona definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti. V to dobo se ne šteje nobeno prostovoljno zavarovanje, kot je podaljšano zavarovanje ali drugo prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niti kakršenkoli dokup na katerikoli pravni podlagi. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo brez dokupa, ne glede na to, v kakšni višini in kdaj so bili plačani prispevki oziroma, če so bili plačani prispevki pred začetkom veljavnosti ZPIZ-2. Enako velja tudi za plačane prispevke za podaljšano zavarovanje oziroma za prostovoljno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine, je tožbeni zahtevek iz tega naslova pravilno zavrnjen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/214, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za vložitev tožbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je štelo, da je bilo glede določenih kršitev že pravnomočno ugotovljeno, da je subjektivni rok za odpoved potekel, storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke prvega odstavka 339. člena ZPP in posledično tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do preostalih treh kršitev, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, tako da je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da obrazložitev sodbe oziroma napotila višjih sodišč v razveljavitvenem sklepu ne pomenijo, da je zadeva v tem delu postala pravnomočna, kot to zmotno navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi, saj postane pravnomočen lahko le izrek sodbe oziroma sklepa, ne pa obrazložitev. Dejstvo pa je, da je obrazložitev v razveljavitvenih sklepih podlaga, na podlagi katere sodišče prve stopnje ponovno odloči o posameznih kršitvah, ki jih je tožena stranka podala tožniku v izredni odpovedi, in so stališča revizijskega sodišča ali višjega sodišča zgolj napotilo sodišču prve stopnje za rešitev predmetne zadeve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001816
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Dvigovanje kontejnerja, kljub togi in zviti jeklenici in teži 5 ton ter dejstvu, da je bil kontejner postavljen izven transportne linije, ni predstavljalo nevarne dejavnosti, saj je bilo mogoče ob zadostni skrbnosti nevarnost pri dvigovanju 5 ton težkega kontejnerja nadzorovati, zato tveganje za nastanek škode ni bilo večje od običajnega.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v konkretnem primeru podani vsi elementi krivdne odškodninske odgovornost prvo tožene stranke, torej protipravno ravnanje, ker ni poskrbela za varno delovno okolje, krivda oziroma malomarno ravnanje, ker kljub vedenju, da se delavci pri delu dvigovanja kontejnerja izpostavljajo nevarnosti, te ni odpravila, vzročna zveza med opustitvijo varnostnih ukrepov in nastalo škodo ter nastanek škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00007586
KZ-1 člen 124, 124/1.
posebno huda telesna poškodba - telesna poškodba kot zakonski znak - ugotavljanje telesne poškodbe - izvedensko mnenje
Prav ireverzibilnost posledic, ki so nastale zaradi obtoženčevega početja, pri čemer ni nikakršnega dvoma o tem, da gre pri očesu za pomemben organ, pa so tisti odločilni dejavnik, ki utemeljuje uporabo kvalifikacije posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena KZ-1. Na te, povsem objektivno podane posledice pa oškodovančeva alkoholiziranost ne more imeti prav nikakršnega vpliva, tako, kakor to v svoji pritožbi zmotno meni zagovornik.
tatvina - vrednost ukradenih stvari kot zakonski znak kaznivega dejanja - upoštevanje vrednosti ukradenih stvari pri odmeri kazni
Majhna vrednost ukradenih stvari je zakonski znak kaznivega dejanja, ki ga je izvršil obdolženec, zakonskega znaka kaznivega dejanja pa pri odmeri kazni ni mogoče še posebej upoštevati.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sestava sodišča - odločanje po strokovnem sodelavcu – sklep o ugovoru
Niti v 6. členu ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/7, 186, 186/2. ZOPOKD člen 24, 25.
poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.
odgovornost države za delo policista - pooblastila policije - prekoračitev pooblastil - silobran - načelo sorazmernosti - soprispevek oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo v policijskem postopku kršeno načelo sorazmernosti, ker so policisti brez potrebe grobo oziroma surovo ravnali s tožnikom in zato prekoračili svoja pooblastila, poleg tega pa je bilo trajanje pridržanja predolgo glede na njegov namen. O protipravnosti nastale škode torej ne more biti nobenega dvoma.
Jezikanje in omalovažujoč odnos tožnika do organov oblasti nista pravnorelevanten vzrok za nastalo škodo, ki izvira iz obravnavanega posega v tožnikovo osebno integriteto in svobodo, saj mora tudi s takšnimi državljani policija ravnati po prepisanem postopku.
vzpostavitev prejšnjega stanja - nadomestna obveznost - denarna kazen
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo pravno naravo v predlogu o izvršbi navedene nedenarne obveznosti kot nenadomestno. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se navozi zemlja na vrt in vrt ogradi, je nadomestna obveznost. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, je sodišče prve stopnje očitno napačno izreklo denarno kazen za primer, da dolžnik ne bo izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način. Izvršilno sodišče ne sme odločiti preko oziroma mimo postavljenega zahtevka za izvršbo, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
OZ člen 346. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 15.
plačilo hrambe – plačniki hrambe – državni organi – pravna subjektiviteta – splošni zastaralni rok
Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami v 15. členu določa, da so plačniki hrambe Ministrstvo za notranje zadeve, državno tožilstvo oziroma sodišče. Vsi našteti so državni organi, ki nimajo svoje pravne subjektivitete, za njihovo ravnanje pa odgovarja Republika Slovenija, torej tožena stranka. Sodišče ima zato prav, ko pravi, da za to pravdo ni pomembno, kateri od organov bi moral plačati posamezni račun.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vrednost darila – napotitev oporočnega dediča – manj verjetna pravica
Tudi vrednost darila je lahko sporno dejstvo, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka.
Pri odločanju, koga iz zapuščinskega postopka napotiti na pravdo, mora sodišče razmisliti, kdo bi dedoval posamezno stvar iz zapuščine, če tožba (glede spornih dejstev) ne bo vložena – tisti, ki bi jo, ima močnejšo pravico, zato mora pravdo začeti drugi.
Res so v sodni praksi redki primeri, ko je pravdo napoten oporočni dedič, ni pa to nemogoče. Če sodišče na podlagi podatkov v spisu in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, ugotovi, da ne bi moglo odločiti v njegovo korist, mora biti na pravdo napoten prav on.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – izvajanje dokazov – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Zgolj hipotetično predvidevanje, da bi zaradi starosti pridržanca in njegove fizične moči bilo ogroženo zdravje in življenje okolice, ne utemeljuje sklepa o izpolnjevanju pogojev za hospitalizacijo.
Upnika kljub temu ne smeta zlorabljati izvršbe za izterjavo preživninskih obveznosti, ki več ne obstajajo. Če je resnično obstajal zatrjevani dogovor, da se preživnina ne plača, ampak nabavi računalnik, ki je bil tudi upnikoma izročen, ali je bilo še kaj plačano na račun preživnine, kar dolžnik ni pravočasno zatrjeval v ugovoru, je pošteno izvrševanje sodnega varstva v izvršilnem postopku (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko le takšno, da upnika umakneta predlog za izvršbo za obveznosti preživnine, ki so zajete v takšnem dogovoru, in za vse druge obveznosti preživnine, ki so bile že plačane. Zakonodajalec je zlorabo izvršbe opredelil tudi kot kaznivo dejanje.
dobrovernost – priposestvovanje lastninske pravice – dokazna ocena
Tožnici je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča uspelo dokazati, da je bila sporna nepremičnina ves čas priposestvalne dobe v pošteni in pristni posesti njenih pravnih prednikov (paragrafi 1460 do 1468 ODZ).
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – zavrženje tožbe – končni uspeh v pravdi
Za sodišče pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov ni odločilno, ali so razlogi, zaradi katerih tožeča stranka nima več pravnega interesa za tožbo, morda na strani tožene stranke. Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen le končni uspeh v pravdi.