materialno procesno vodstvo - nezadostna trditvena podlaga - pavšalne navedbe - obrazložen ugovor - odvoz komunalnih odpadkov - odškodninska odgovornost občine
Gre za obrazložene ugovore, ki terjajo ustrezen odgovor tožeče stranke, saj plačani računi drugim izvajalcem sami po sebi niso enaki izgubi, ki je tožeči stranki nastala iz dejavnosti zaradi odvažanja odpadkov na druga odlagališča, oziroma bi to dejstvo morala tožeča stranka posebej in konkretizirano pojasniti. V opisani procesni situaciji dodatno materialno procesno vodstvo s strani sodišča ni bilo potrebno. Do konca postopka tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila, saj so njene dodatne navedbe ostale na ravni pavšalnih zatrjevanj. Tako ni postavila trditev o višini prihodkov iz te dejavnosti (kar bi bila lahko podlaga morebitne subsidíame odgovornosti občine po ZVO-1) in ni postavila konkretnih trditev, ki bi jih bilo mogoče preveriti, v zvezi z ugovori glede že obračunanih storitvam uporabnikov.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da v primeru, če se s cenami, ki jih izvajalec zaračunava odjemalcem, ne pokrivajo stroških izvedenih del, določenih s plani, razliko pokriva tožena stranka in da razliko ugotavlja tričlanska komisija, ki jo stranki skupno dogovorita. Zato ne zadoščajo že računovodski izkazi poslovanja, ampak mora razliko šele ugotoviti posebna komisija. Takega postopka tožeča stranka ni sprožila. Ker je bil postopek določanja višine subvencije v pogodbi podrobno predviden, pogodba pa zavezuje tudi tožečo stranko, so pravilni tudi razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev zahtevka po četrtem računu.
plača - samostojni podjetnik - statusno preoblikovanje - pravna oseba - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca
Na strani tožene stranke je prišlo do statusne spremembe v tem smislu, da se je tožena stranka (samostojni podjetnik) statusno preoblikovala v pravno osebo. S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo glede na določbe 667. člena ZGD-1 kapitalska družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Zato je navedena d. o. o. pravdna stranka, to je tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, poleg prvotnega toženca.
Obravnavani individualni spor je posledica ravnanja tožene stranke, saj so se pri sklepanju pogodb o zaposlitvi z dodatnimi ustnimi dogovori o višini plač voznikov (tudi tožnika), kakor tudi pri obračunavanju prejemkov iz delovnega razmerja delavcev pojavljale nepravilnosti, očitno z namenom, da se zmanjšajo obveznosti za zaposlene iz naslova plačila davkov in prispevkov. Prav iz teh razlogov je bilo potrebno obsežno delo izvedenke in številne dopolnitve. Tudi sicer pa pritožbi v tem delu ni mogoče pritrditi, saj zgolj pavšalna kritika izvedenskega mnenja ni sprejemljiva. Sodišče prve stopnje torej s tem, ko ni postavilo novega sodnega izvedenca, ni z ničemer kršilo določb pravdnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00007586
KZ-1 člen 124, 124/1.
posebno huda telesna poškodba - telesna poškodba kot zakonski znak - ugotavljanje telesne poškodbe - izvedensko mnenje
Prav ireverzibilnost posledic, ki so nastale zaradi obtoženčevega početja, pri čemer ni nikakršnega dvoma o tem, da gre pri očesu za pomemben organ, pa so tisti odločilni dejavnik, ki utemeljuje uporabo kvalifikacije posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena KZ-1. Na te, povsem objektivno podane posledice pa oškodovančeva alkoholiziranost ne more imeti prav nikakršnega vpliva, tako, kakor to v svoji pritožbi zmotno meni zagovornik.
prekinitev pravdnega postopka - izpodbijanje dejanj v stečaju - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - predhodno vprašanje - obseg poplačila
Takšne presoje - presoje, ki je povezana z obsegom poplačila tožnice kot navadne upnice v stečaju njene dolžnice (obseg poplačila pa vpliva na na višino zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožnice in s tem na (delno) utemeljenost dajatvenega dela zahtevka v postopku izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika) - sodišče v pravdnem postopku ne more opraviti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001816
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Dvigovanje kontejnerja, kljub togi in zviti jeklenici in teži 5 ton ter dejstvu, da je bil kontejner postavljen izven transportne linije, ni predstavljalo nevarne dejavnosti, saj je bilo mogoče ob zadostni skrbnosti nevarnost pri dvigovanju 5 ton težkega kontejnerja nadzorovati, zato tveganje za nastanek škode ni bilo večje od običajnega.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v konkretnem primeru podani vsi elementi krivdne odškodninske odgovornost prvo tožene stranke, torej protipravno ravnanje, ker ni poskrbela za varno delovno okolje, krivda oziroma malomarno ravnanje, ker kljub vedenju, da se delavci pri delu dvigovanja kontejnerja izpostavljajo nevarnosti, te ni odpravila, vzročna zveza med opustitvijo varnostnih ukrepov in nastalo škodo ter nastanek škode.
naložitev stroškov priči - stroški prisilne privedbe - pravilnost vabljenja na glavno obravnavo
Po obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so stroški prisilne privedbe nastali po krivdi priče J. K., ki se na vabilo ni odzval in na glavno obravnavo ni pristopil, zaradi česar je moralo na naslednji narok zanj odrediti prisilno privedbo, da ga je na glavni obravnavi lahko zaslišalo in mu je zato stroške prisilne privedbe utemeljeno naložilo v plačilo.
URS člen 20, 20/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/4. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 207, 207/2, 371, 371/1, 371/1-11, 387, 403, 403/1.
podaljšanje pripora - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - ponovna in tehtna presoja obstoja pripornih razlogov - poseg v pravico posameznika do osebne svobode - nasprotja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa - nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa
Po določbi drugega odstavka 207. člena ZKP mora senat sodišča prve stopnje po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še podani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi še podani, ali pa pripor odpravi, pri čemer mora iz obrazložitve sklepa, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še vedno podani, biti razvidno, da je sodišče opravilo po dveh mesecih ponovno presojo, ne pa odločalo le po avtomatizmu, kar sodišču prve stopnje očita pritožba zagovornika.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 438.
postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
Sodišče prve stopnje je obrazložen ugovor pritožnika (pravilno) upoštevalo in z izpodbijanim sklepom postopek izbrisa ustavilo. V razlogih se je sklicevalo na določbi 435. in 438. člena ZFPPIPP in na odločbo Ustavnega sodišča RS, U-I-57/15-13 z dne 14. 4. 2016 (v nadaljevanju: Odločba US RS), iz katere v točki 3 izreka izhaja, da je do odprave ugotovljene protiustavnosti v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), dovoljen ugovor, določen v točki 21 obrazložitve te odločbe. In prav takšen ugovor je vložil pritožnik (zatrjeval in dokazoval je, da mu subjekt vpisa ni poravnal zapadlih obveznosti).
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški
Pritožbeno sodišče šteje, da tako prvi dopis sodišču z dne 4. 12. 2015, kakor obvestilo sodišču o tem, kdo bo tožnika v nadalje zastopal, ne pomenita storitve, ki bi jo bilo potrebno posebej upoštevati pri priznanih potrebnih stroških. V prvem primeru gre za popravo očitno napačno označene tožene stranke s strani pooblaščenca, v drugem primeru pa zgolj za predložitev pooblastila.
tatvina - vrednost ukradenih stvari kot zakonski znak kaznivega dejanja - upoštevanje vrednosti ukradenih stvari pri odmeri kazni
Majhna vrednost ukradenih stvari je zakonski znak kaznivega dejanja, ki ga je izvršil obdolženec, zakonskega znaka kaznivega dejanja pa pri odmeri kazni ni mogoče še posebej upoštevati.
ugotovitev obsega zapuščine - nujni dedni delež - izračun dednega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vračunanje vrednosti darila - darilna pogodba - povečanje dednega deleža - stranke zapuščinskega postopka - izločitev nepremičnin iz zapuščine - odpoved dedovanju - prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka
Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.
V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0085233
OZ člen 125, 190, 239, 395, 631. ZFPPIPP člen 261.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev - ex lege pobot - plačilo podizvajalcu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dospelost terjatve - stečaj glavnega izvajalca
Neposredni zahtevek podizvajalca nastane po samem zakonu, ko se izpolnijo vse predpostavke po 631. členu OZ. Ena izmed predpostavk za tovrsten zahtevek je, da v razmerju med naročnikom in izvajalcem obstaja ter je dospela izvajalčeva terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Če v razmerju med naročnikom in izvajalcem pravica zahtevati plačilo za posel, ki ga je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem opravil podizvajalec, še ni dospela, podizvajalec ne more zahtevati neposrednega plačila od naročnika, četudi je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem ta terjatev že dospela.
vzpostavitev prejšnjega stanja - nadomestna obveznost - denarna kazen
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo pravno naravo v predlogu o izvršbi navedene nedenarne obveznosti kot nenadomestno. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se navozi zemlja na vrt in vrt ogradi, je nadomestna obveznost. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, je sodišče prve stopnje očitno napačno izreklo denarno kazen za primer, da dolžnik ne bo izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način. Izvršilno sodišče ne sme odločiti preko oziroma mimo postavljenega zahtevka za izvršbo, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
Točka g) prvega odstavka 121. člena ZIL-1 določa, da se sodba objavi. Objavi se sodba, ki se opira na katero od preostalih točk prvega odstavka 121. člena ZIL-1. Ta predpostavka je bila v tej zadevi nedvomno izpolnjena.
Ker sta odločitvi o uničenju izdelkov in o ugotovitvi kršitve pravnomočni, ne more biti dvoma, da je treba izreke obeh sodb objaviti, kolikor je bilo z njimi ugodeno zahtevkom.
stavbna pravica - družbena lastnina - nastanek stavbne pravice na podlagi zakona - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Določilo drugega odstavka 271. člena SPZ je bilo sprejeto, da bi se omogočilo nadaljevanje v prejšnjem sistemu nastalih razmerij, ko sta bila zemljišče in stavba dve pravno samostojni stvari. Ker že prejšnji družbenolastninski sistem graditelju, kakršen je tožnik, ni priznaval celovitega lastninskopravnega varstva, ga mu tudi sedaj – s priznanjem stavbne pravice – ni mogoče nuditi.
razlastitev – odškodnina – status razlaščenega zemljišča – izvoren status – gozdno zemljišče – višina odškodnine – podlaga razlastitve
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 343/2015, ki se nanaša na povsem identično dejansko stanje, kot v obravnavani zadevi, se določba 105. člena ZUreP-1 ne nanaša na položaje, ko je pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, zemljišče pridobilo status stavbnega zemljišča samo zaradi razlastitve.
zastopanje - pooblastilo - izguba procesne sposobnosti
Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Upnikov pooblaščenec, odvetnik, je upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
V konkretnem primeru je kavza omenjenega posla v tem, da bo tožeča stranka na nepremičnini, ki jo je prejela v last in posest na podlagi menjalne pogodbe, zgradila določen poslovni, trgovski in stanovanjski objekt. Če se tožeča stranka kasneje odloči (zgolj od nje same je odvisna odločitev), da objekta na nepremičnini sploh ne bo zgradila, to pomeni, da je zaradi pozneje nastalih okoliščin pri tožeči stranki odpadla podlaga pravnega posla, spričo česar je pravni posel prenehal veljati (prvi odstavek 39. člena OZ).
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ovira za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - načelo enakosti pred zakonom - enako varstvo pravic - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožnik sicer navaja spremenjena dejstva in okoliščine, ki naj bi opravičevale začetek novega postopka odpusta obveznosti. Vendar pa le-te, v kolikor primerjamo obravnavano situacijo s primeri, pri katerih je sodna praksa dopuščala začetek novega postopka odpusta obveznosti, čeprav je bil predlog za začetek postopka odpusta obveznosti enkrat že zavrnjen, tudi z vidika načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic, ne morejo utemeljevati predloga za začetek novega postopka odpusta obveznosti, glede na to, da je od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti preteklo le dve leti.