V konkretnem primeru je kavza omenjenega posla v tem, da bo tožeča stranka na nepremičnini, ki jo je prejela v last in posest na podlagi menjalne pogodbe, zgradila določen poslovni, trgovski in stanovanjski objekt. Če se tožeča stranka kasneje odloči (zgolj od nje same je odvisna odločitev), da objekta na nepremičnini sploh ne bo zgradila, to pomeni, da je zaradi pozneje nastalih okoliščin pri tožeči stranki odpadla podlaga pravnega posla, spričo česar je pravni posel prenehal veljati (prvi odstavek 39. člena OZ).
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081785
ZZZDR člen 123, 129. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 413.
preživnina – osemletna deklica – otroški dodatek – tek zakonskih zamudnih obresti – čas izdaje sodbe – stroški postopka
Pritožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote, ki naj bi nastale v bližnji prihodnosti, to je po izdaji sodbe. Že v naravi sodne odločitve pa je, da se ta nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe, zato izdatkov, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo: nakup pisalne mize, stola, namizne lučke, postelje, vzmetnice, posteljnine, računalnika, GSM aparata, skiroja in kolesa, sodišče ni moglo upoštevati.
predlog za zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - pozivni sklep - poprava predloga - potrdilo o izvršljivosti - izvršljivost terjatve
Upnica je zadostila zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ, ko je v predlogu za zavarovanje denarne terjatve opredelila izvršilni naslov. S tem je zatrjevala tudi, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
goljufija - posojilo - ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu
Ker je obdolženec torej vedel, da oškodovancu posojenega denarja ne bo mogel vrniti, vendar mu je kljub temu obljubljal nasprotno, kar je podkrepil tudi s podpisom potrdila z dne 6. 5. 2015 in ko oškodovancu vse do danes denarja še ni vrnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 6a, 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-9.
manjša verbalna kršitev - prekršek neznatnega pomena - ustavitev postopka o prekršku - ocena škodljive posledice - zakonski znak prekrška
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe nanaša na oceno škodljive posledice iz 6.a člena ZP-1 in ne na presojo prepovedane posledice kot zakonitega znaka prekrška po 6. členu ZJRM-1, saj je prepovedana posledica kot zakoniti znak obravnavanega prekrška dovolj določno opisan v sami določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1.
materialno pravo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fotografije kot dokaz
Pritožnica zmotno meni, da so fotografije, posnetek ter ključna priča in sodni izvedenec materialno pravo. Navedeno so dokazi, s katerimi se dokazuje zatrjevana dejstva. Zato ni utemeljen očitek, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Če pa s temi navedbami meri na to, da sodišče teh dokazov ni pravilno ocenilo, gre za očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
Točka g) prvega odstavka 121. člena ZIL-1 določa, da se sodba objavi. Objavi se sodba, ki se opira na katero od preostalih točk prvega odstavka 121. člena ZIL-1. Ta predpostavka je bila v tej zadevi nedvomno izpolnjena.
Ker sta odločitvi o uničenju izdelkov in o ugotovitvi kršitve pravnomočni, ne more biti dvoma, da je treba izreke obeh sodb objaviti, kolikor je bilo z njimi ugodeno zahtevkom.
namen pogodbenih strank - posojilna pogodba - lobiranje - sponzorska pogodba - dejanska in trditvena podlaga
Dogovora o tem, da se posojilna pogodba sklene zato, da se računovodsko zapre plačilo storitev za lobiranje (znižanje komunalnega prispevka), tožena stranka ni uspela dokazati.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – zavrženje tožbe – končni uspeh v pravdi
Za sodišče pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov ni odločilno, ali so razlogi, zaradi katerih tožeča stranka nima več pravnega interesa za tožbo, morda na strani tožene stranke. Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen le končni uspeh v pravdi.
zastopanje - pooblastilo - izguba procesne sposobnosti
Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Upnikov pooblaščenec, odvetnik, je upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00000011
KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP člen 49, 49/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zavestna malomarnost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da je vzrok za nastanek nesreče v ravnanju obdolženke, ko pri svoji vožnji ni ravnala v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ki predstavljajo dolžnostno ravnanje, saj določajo pravila obnašanje udeležencev v cestnem prometu, in sicer je ravnala v nasprotju s tedaj veljavnim določilom drugega odstavka 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je določal, da morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, voznik in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001399
URS člen 22, 156. ZUstS člen 23, 23/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/1, 350/2, 360, 360/1, 360/3, 362, 362/1.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti zakona - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - odvzem premoženja nezakonitega izvora - domneva nedolžnosti
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče sámo in sedaj pretehtati vse strankine argumente, ki govorijo v prid njenemu predlogu za prekinitev postopka, in v primeru pozitivnega odgovora, sámo prekiniti postopek? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopenjskega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče mu svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, zlasti ne, še preden je sodišče prve stopnje sploh sprejelo kakršno koli vsebinsko odločitev.
Kazenska odgovornost tožencev v postopku po ZOPNI ni predhodno vprašanje za odločitev v pravdni zadevi.
ZIZ člen 55, 55/1, 71. ZFPPIPP člen 67, 67/3, 67/3-3, 261, 264.
ugovor pobota - materialno in procesno pobotanje - pobot v stečajnem postopku - nastanek terjatve - priznana terjatev - odlog izvršbe - nezmožnost restitucije kot pravno upoštevna škoda
Glede na pravila oziroma načela stečajnega postopka sodišče druge stopnje ne more pritrditi zavzetemu stališču prvostopenjskega sodišča, da prerekana terjatev nastane šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero sodišče ugotovi njen obstoj. Priznanje terjatve je potrebno ločiti od vprašanja njenega nastanka.
Ker je stečajni postopek še v teku, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da bi konkretno navedel znesek pričakovane škode, zato nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega v primeru naknadnega uspeha z izrednim oziroma rednim pravnim sredstvom, predstavlja škodo, ki je pravno upoštevna.
ugotovitev obsega zapuščine - nujni dedni delež - izračun dednega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vračunanje vrednosti darila - darilna pogodba - povečanje dednega deleža - stranke zapuščinskega postopka - izločitev nepremičnin iz zapuščine - odpoved dedovanju - prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka
Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.
V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0085233
OZ člen 125, 190, 239, 395, 631. ZFPPIPP člen 261.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev - ex lege pobot - plačilo podizvajalcu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dospelost terjatve - stečaj glavnega izvajalca
Neposredni zahtevek podizvajalca nastane po samem zakonu, ko se izpolnijo vse predpostavke po 631. členu OZ. Ena izmed predpostavk za tovrsten zahtevek je, da v razmerju med naročnikom in izvajalcem obstaja ter je dospela izvajalčeva terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Če v razmerju med naročnikom in izvajalcem pravica zahtevati plačilo za posel, ki ga je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem opravil podizvajalec, še ni dospela, podizvajalec ne more zahtevati neposrednega plačila od naročnika, četudi je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem ta terjatev že dospela.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – sestavine predloga – poziv na dopolnitev predloga
Predlog za sodno ureditev meje mora po 132. členu ZNP vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, in razloge, zaradi katerih se ureditev meje predlaga v sodnem postopku.
zapuščina – obseg zapuščine – prehod zapuščine na dediče – trenutek zapustnikove smrti – stanje na dan zapustnikove smrti – vezana denarna sredstva – sprostitev depozita na drug račun – vročitev pooblaščencu – naknadna vročitev pooblaščencu – odprava kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja na 132. člen ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Banka je sodišče obvestila, da je bilo na dan smrti zapustnice 11. 6. 2015 (in tudi na dan 16. 10. 2015) stanje na navedenem računu vezanega depozita 42.000,00 EUR, sodišče je na naroku dediče seznanilo, da v zapuščino spada tudi vezan depozit v višini 42.000,00 EUR. Ker je odločilno stanje na dan zapustničine smrti, ima pritožba prav, da tudi sredstva denarnega depozita v višini 42.000,00 EUR spadajo v zapuščino.
Tožnik, ki je pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal funkcijo predsednika uprave, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljeval s prvim odstavkom 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Ta je določal, da ima tožnik v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi izteka mandata, torej z 31. 5. 2011, ali zaradi utemeljenega odpoklica s strani nadzornega sveta pred iztekom mandata, pravico do odpravnine. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi pa do te odpravnine ni upravičen, če je odpoklican zaradi grobih kršitev obveznosti ali če odloži svoj mandat brez pomembnega razloga in brez soglasja nadzornega sveta. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da je določbo 286. člena ZPP uporabilo nepravilno, to pa bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Navedbe in dokazni predlogi strank v zvezi z ugotavljanjem obstoja hujših kršitev obveznosti, ki so bili podani do zaključka prvega naroka v ponovljenem postopku so bili namreč podani pravočasno, zato jih sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086093
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 179, 186, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – javni uslužbenec – pravica do osebnega dostojanstva – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – žaljiva obdolžitev – identično dejansko stanje – objektivna žaljivost – žaljivost trditev – resna kritika – resničnost trditev – denarna odškodnina – odmera odškodnine – deljena vzročnost – deljena odgovornost – soprispevek medijev – solidarna odgovornost
Vztrajno ponavljanje, da je tožnica tajna policijska sodelavka, ki nezakonito (ne pa v skladu z določbami ZKP) sodeluje s policijo, pri tem izrablja svoj položaj javne uslužbenke in zlorablja zaupanje poslancev in sodelavcev, je objektivno žaljivo. Tožnici je bilo pripisano ne le ravnanje v nasprotju z zakonom in Ustavo, pač pa tudi nemoralno ravnanje (zloraba zaupanja), kar nedvomno posega v ugled prizadetega.
Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo večkratne posege toženca v čast in dobro ime tožnice kot celoto. Pravilno je opozorilo na njihovo število (desetkrat v časovnem obdobju od 12. 3. 2010 do 30. 8. 2010), toženčevo vztrajnost (ponavljal je žaljive in neresnične izjave o tožničinem nezakonitem in nemoralnem opravljanju dela javne uslužbenke, jim dodajal neresnične izjave o njenem osebnem življenju – intimni povezanosti z drugo, v javnosti znano osebo), odmevnost (objavo v več javnosti najbolj dostopnih medijih – splet, TV, časopis) in njihovo trajnost (spet).