ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069786
OZ člen 190. ZIZ člen 107.
neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – pogodba o vodenju TR – pomotno nakazilo – bančni denarni depozit – sklep o rubežu – sklep o rubežu terjatve – kondikcijski zahtevek
Sklep o rubežu po 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pomeni zgolj to, da dolžnikov dolžnik od trenutka, ko ga prejme, ne sme več plačati svoje terjatve dolžniku, dolžnik pa terjatve ne sme terjati. Sam sklep o rubežu pa (še) ne pomeni, da je upnik upravičen do terjatve. To postane šele, ko sodišče izda sklep o prenosu terjatve. Da ta začne učinkovati, pa mora biti vročen dolžnikovemu dolžniku. Šele od takrat dalje je upnik upravičen do terjatve. V tej zadevi je tožena stranka razpolagala zgolj s sklepom o rubežu, ne pa tudi s sklepom o prenosu terjatve, ki bi ji dajal upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Res je, da v konkretni zadevi tožeča stranka na podlagi sklepa o rubežu ne bi smela nakazati nobenega denarja dolžnikovemu dolžniku, a ga tudi ni bila dolžna nakazati toženi stranki vse dokler sodišče ne bi izdalo sklepa o prenosu terjatve.
tožbeni zahtevek za ugotovitev utemeljenosti tožbe za razvezo zakonske zveze - tožba na razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - statusni spor - preizkus stroškovne odločitve
V obravnavani zadevi je bila naloga tožnika, ki je v pravdo vstopil na podlagi 85. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ker je njegov oče po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze umrl (7.3.2014), da dokaže utemeljenost te tožbe pokojnega očeta in s tem posledično izgubo dedne pravice toženke, kot žene pokojnega J.M. (22. člen Zakona o dedovanju, ZD). Upoštevaje navedeno, ta postopek nima značaja statusnega spora (temu ustrezno je tožnik tudi spremenil tožbeni zahtevek), saj je zakonska zveza prenehala že s smrtjo J.M. in je zato sodišče pravilno ugotavljalo dejansko stanje, in sicer podanost razlogov na strani pokojnega J.M. zaradi katerih je bila zanj zakonska zveza nevzdržna. Nevzdržnost zakonske zveze pa je podana, če so odnosi zakoncev globoko trajno omajani tako, da jih ni mogoče več rešiti in ni dovolj, da so le občasno skaljeni.
poškodba v bazenskem kompleksu - varnostni ukrepi - opozorilo glede obutve - ravnanje oškodovanca kot vzrok škode - odsotnost nedopustnega (protipravnega) ravnanja
Protipravnega ravnanja zavarovanca toženke ni najti v odsotnosti opozarjanja kopalcev na ustrezno obutev. Priča je namreč izpovedala, da je tako pri blagajni, kot znotraj bazenskega kompleksa izobešen kopalniški red, ki zgolj dovoljuje, ne pa zapoveduje, nošenje primerne obutve. Tako tožnica, kot priča sta skladno izpovedali, da sta bili kritičnega dne bosi, čeprav so nekateri drugi udeleženci fizioterapije nosili obutev, ki so jo pustili pred bazenom. Imenovana sta se tako navkljub svoji starosti in slabši gibalni sposobnosti zavedala, da lahko nosita primerno obutev, če želita, pa sta slednje zavestno opustila, kar ne more iti na škodo toženki oziroma njenemu zavarovancu.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSL00000444
ZSZ člen 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 63. ZSZ člen 41, 41-1, 41-3, 56, 56-1. ZUreP-1 člen 179, 180, 180/1. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 218a, 218b, 218c, 218č, 218d. URS člen 26. ZDavNepr člen 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravilna uporaba materialnega prava
ZGO-1 nikjer ne določa, da oprostitve plačila NUSZ, sicer določene po drugem kriteriju kot stavbna zemljišča, in sicer po kriteriju namena uporabe, ne veljajo več.
V primerih odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnega organa nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne pomeni avtomatsko protipravnega ravnanja tožene stranke.
oškodovanec kot tožilec - nepopolna vloga - zavrženje
Sodišče prve stopnje je že v zaključku izpodbijanega sklepa (točka 11) razložilo, da mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog sestaviti pristojni tožilec, če tega ne zmore sam pa si mora poiskati pomoč strokovnjaka, v nobenem primeru pa predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali obtožnega predloga ne more sestaviti sodišče samo, saj bi se tako postavilo v vlogo tožilca oziroma bi takšno ravnanje lahko celo vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča, saj bi odločalo v zadevi, v kateri bi najprej s sestavo obtožnega akta nastopilo kot tožilec nato pa kot sodnik.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023573
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-4, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami - kršitev kazenskega zakona - ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti - zakonski znaki kaznivega dejanja grožnja - pregon kaznivega dejanja na predlog - upravičeni tožilec - sprememba zakonodaje - storitev kaznivega dejanja po spremembi zakonodaje - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožba zagovornika neutemeljeno navaja, da se obdolžencu očitano kaznivo dejanje ne more preganjati na javno obtožbo, torej po obtožbi državnega tožilca, s čimer očitno nakazuje na to, da v obravnavani zadevi pregon na javno obtožbo ni dopusten, ampak le na zasebno tožbo. Zagovornik namreč prezre spremembo KZ-1, z dne 20. 10. 2015, po kateri se je tretji odstavek 135. člena KZ-1 spremenil tako, da se pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena začne na predlog, torej ne velja več prejšnji tretji odstavek, po katerem je bil pregon mogoč le na zasebno tožbo. Obravnavano kaznivo dejanje je bilo storjeno dne 30. 3. 2016, torej po navedeni spremembi KZ-1. Zato pritožba zagovornika, ki meni, da ni zahteve upravičenega tožilca, ne more biti uspešna.
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000186
KZ člen 196, 196/1. ZKP člen 247.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP) - nedovoljen dokaz
Sicer ima obramba prav, da CFP ni izvedenska institucija, spregleda pa, da obstoječa sodna praksa tej ustanovi nikoli doslej ni odrekla dokazne vrednosti podanega strokovnega mnenja, ki pa ga mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov skrbno oceniti kot vsak drugi dokaz, saj stranke takemu dokazu lahko oporekajo, zato tak dokaz v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni niti nedovoljen, niti sam po sebi neverodostojen samo iz razloga, ker ga je izdelala ta strokovna institucija.
način izvršitve zaporne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - ponovitvena nevarnost - zavrnitev predloga
Skrb za družino, in sicer za otroke obsojenkine sestre, kar vse v pritožbi izpostavlja obsojenka, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne okoliščine, ki bi, ob upoštevanju velike nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, narekovale nadomestitev zaporne kazni, kot je to predlagala obsojenka. Odsotnost obsojenke iz domačega okolja in družinskega življenja je namreč redna, pričakovana ter neizogibna posledica vsake izrečene zaporne kazni, na katero bi obsojenka morala računati že v času storitve kaznivega dejanja.
denarna kazen priči - dolžnost pričati - neopravičen izostanek iz naroka za glavno obravnavo
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati. Če ne, in če za to nima opravičila, je lahko denarno kaznovana (tretji odstavek 309. člena ZKP). V obravnavani zadevi je bil D.R. kot priča pravilno in pravočasno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 13. 10. 2016, v vabilu je tudi bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka (da lahko sodišče v takem primeru zoper njega odredi, da se ga privede s silo, da ga lahko kaznuje z denarno kaznijo in da mu lahko naloži plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave in drugih stroškov postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi, kot tudi sodno takso). Ker se D.R. naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni z ničemer opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu je izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR. D.R. je šele v pritožbi zatrjeval, da je bil na dan pričanja na izobraževanju v tujini zaradi zaposlitve v Avstriji, vendar dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe, torej, ki bi utemeljevali opravičenost njegove odsotnosti z naroka ni predložil. Zato tudi pritožbeno sodišče utemeljenosti opravičila ni moglo preizkusiti.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva - zloraba položaja ali uradnih pravic - policist - naklep
Kot zavestno sestavino obdolženčevega naklepa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da se je s tem, ko je odredil preizkus alkoholiziranosti osebi, za katero je vedel, da ni voznica zaustavljenega vozila in na ta način prestopil meje uradnih pravic, zavedal, da s tem ne opravlja svoje uradne dolžnosti uradne osebe (preverjanje psihofizičnega stanja dejanske voznice). Voljno sestavino obdolženčevega direktnega naklepa, torej, da je svojo uradno dolžnost v predmetnem primeru hotel opustiti, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno našlo v poznanstvu s P. V. in posledično v obdolženčevi želji oziroma hotenju, da na ta način njegovi partnerici pridobi nepremoženjsko korist, ko se je s pomočjo njegove opustitve izognila morebitni ugotovitvi alkoholiziranosti in globi zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Izgubljeni dobiček je škoda zaradi preprečitve povečanja premoženja (132. člen OZ). Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (tretji odstavek 168. člena OZ), pri čemer je treba za ugotovitev višine izgubljenega dobička opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če škodnega dogodka ni bi bilo. Zaradi tega je mogoče prognozo o višini dobička, ki bi ga oškodovanec pridobival, če ne bi bilo škodnega dogodka, utemeljiti s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom na čas po njem.
Ker se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, se takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Predmetni sklep sodi v okvir sklepov procesnega vodstva. Zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe. To pa narekuje zavrženje posebne pritožbe zoper takšen sklep.
objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - soglasje tožene stranke - razlog smotrnosti - novo sojenje pred drugim sodnikom
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnica povečala zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Pogojev, da bi zadevo moral obravnavati drug sodnik, ni, saj o stvari še ni razsojeno in se zadeva ne vrača v novo sojenje, pač pa je pritožbeno sodišče le spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o vprašanju spremembe tožbe.
ODZ paragraf 326, 328, 418, 1460. ZTLR člen 12, 28, 28/4, 29. ZPP člen 214, 214/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na zemljišču – gradnja na tujem zemljišču – poštenost graditelja – domneva dobrovernosti – izpodbijanje dobre vere – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti – priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – lastnik zemljišča
Domneva tožničine poštenosti je zaradi poznavanja dogovora oziroma zavedanja, da dediča ob sklepanju dogovora z njo nista več imela razpolagalne sposobnosti glede celotne nepremičnine, izpodbita.
Ker je šlo pri tožnici za nepošteno graditeljico, je hiša, ki jo je zgradila na (v večjem delu) tujem zemljišču, postala ob zaključku gradnje last lastnika zemljišča. Ob podržavljenju nepremičnine so zato pravico uporabe na zemljišču (v obsegu svojih solastnih deležev) pridobili (tudi) pravni predniki tožencev, saj so bili solastniki celotne nepremičnine. Te pravice uporabe kasneje, čeprav je imela posest na nepremičnini le tožnica, niso izgubili.
vrednost nepremičnine - pripombe na vrednost nepremičnine - ustrezni dokazi
Zgolj pavšalno zatrjevanje o prenizki vrednosti brez konkretnih pripomb in brez predlaganja ustreznih dokazov (prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tudi sodišča druge stopnje ne more prepričati o tem, da naj bi bilo cenilno poročilo od sodišča postavljenega cenilca izdelano mimo pravil stroke in znanosti oziroma dvomljivo.
ZKP člen 83, 83/2, 157, 157/3, 219a, 371, 371/1, 371/1-11.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - preiskava elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - privilegij obdolženega zoper samoobtožbo - nezakonit postopek - pouk osumljencu, ki mu je bila odvzeta prostost
V obravnavani zadevi namreč ni nobenih razlogov za izločitev zapisnika o zavarovanju in pregledu obdolženčevega mobilnega telefona, saj je obdolženi dne 11. 9. 2016 podal soglasje za preiskavo telefona, ki mu ga je istega dne bil v skladu z določili ZKP zasegla policija. S takšno privolitvijo obdolženega je bilo v celoti zadoščeno pogojem za preiskavo aparata skladno z določili 219.a člena ZKP, zato je ta pregled povsem zakonit. Zato ne more biti govora o v pritožbi zatrjevanih navedbah o kršenju obdolženčevega privilegija zoper samoobtožbo. Sicer pa ni relevantno ali je obdolženi v tej fazi imel zagovornika, niti ali mu je bil že dan pouk v smislu prvega odstavka 4. člena ZKP.