poenostavljena prisilna poravnava – izdaja nadomestnega sklepa
S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika
Določilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023573
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-4, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami - kršitev kazenskega zakona - ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti - zakonski znaki kaznivega dejanja grožnja - pregon kaznivega dejanja na predlog - upravičeni tožilec - sprememba zakonodaje - storitev kaznivega dejanja po spremembi zakonodaje - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožba zagovornika neutemeljeno navaja, da se obdolžencu očitano kaznivo dejanje ne more preganjati na javno obtožbo, torej po obtožbi državnega tožilca, s čimer očitno nakazuje na to, da v obravnavani zadevi pregon na javno obtožbo ni dopusten, ampak le na zasebno tožbo. Zagovornik namreč prezre spremembo KZ-1, z dne 20. 10. 2015, po kateri se je tretji odstavek 135. člena KZ-1 spremenil tako, da se pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena začne na predlog, torej ne velja več prejšnji tretji odstavek, po katerem je bil pregon mogoč le na zasebno tožbo. Obravnavano kaznivo dejanje je bilo storjeno dne 30. 3. 2016, torej po navedeni spremembi KZ-1. Zato pritožba zagovornika, ki meni, da ni zahteve upravičenega tožilca, ne more biti uspešna.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006793
KZ-1 člen 40, 260, 260/1. ZKP člen 540, 542, 542/1, 542/1-1. OZ člen 148, 168, 179. ZDoh-2 člen 27, 27-1, 27-5, 27-6, 127. ZPP člen 2. URS člen 26.
odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - odškodnina - odškodnina zaradi izgubljenega dobička - odmera odškodnine v bruto znesku - davek od odškodnine
Zakon o kazenskem postopku ureja le temelj odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora, za odmero odškodnine (po posamičnih oblikah) pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi, torej Obligacijski zakonik. Glede odškodnine zaradi izgube dohodka, ki je sicer v vzročni zvezi s priporom, je zato treba 1. točko 27. člena Zakona o dohodnini navezati na 5. točko 27. člena, ki načeloma izključi vse odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek, torej tudi tiste, ki so povezane z odškodninami, ki so v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom.
Ker se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, se takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rezultat toksikološke preiskave - zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.
ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069786
OZ člen 190. ZIZ člen 107.
neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – pogodba o vodenju TR – pomotno nakazilo – bančni denarni depozit – sklep o rubežu – sklep o rubežu terjatve – kondikcijski zahtevek
Sklep o rubežu po 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pomeni zgolj to, da dolžnikov dolžnik od trenutka, ko ga prejme, ne sme več plačati svoje terjatve dolžniku, dolžnik pa terjatve ne sme terjati. Sam sklep o rubežu pa (še) ne pomeni, da je upnik upravičen do terjatve. To postane šele, ko sodišče izda sklep o prenosu terjatve. Da ta začne učinkovati, pa mora biti vročen dolžnikovemu dolžniku. Šele od takrat dalje je upnik upravičen do terjatve. V tej zadevi je tožena stranka razpolagala zgolj s sklepom o rubežu, ne pa tudi s sklepom o prenosu terjatve, ki bi ji dajal upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Res je, da v konkretni zadevi tožeča stranka na podlagi sklepa o rubežu ne bi smela nakazati nobenega denarja dolžnikovemu dolžniku, a ga tudi ni bila dolžna nakazati toženi stranki vse dokler sodišče ne bi izdalo sklepa o prenosu terjatve.
oškodovanec kot tožilec - nepopolna vloga - zavrženje
Sodišče prve stopnje je že v zaključku izpodbijanega sklepa (točka 11) razložilo, da mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog sestaviti pristojni tožilec, če tega ne zmore sam pa si mora poiskati pomoč strokovnjaka, v nobenem primeru pa predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali obtožnega predloga ne more sestaviti sodišče samo, saj bi se tako postavilo v vlogo tožilca oziroma bi takšno ravnanje lahko celo vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča, saj bi odločalo v zadevi, v kateri bi najprej s sestavo obtožnega akta nastopilo kot tožilec nato pa kot sodnik.
Ko je pritožbeno sodišče preizkušalo zaključke sodišča prve stopnje v oprostilnem delu izpodbijane sodbe je ugotovilo, da obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje ob preizkusu obtožnega predloga ob njegovi vložitvi ni ugotovilo, da dejanje, kot je opisano, in se obdolžencu očita, ni kaznivo dejanje, ker opis v obtožnem predlogu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kot je povzet tudi v izrek sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, ampak je to ugotovilo šele potem, ko je izvedlo dokazni postopek, v katerem je razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z orodjem, ki bi naj bilo last oškodovanca, in sicer z zaslišanjem obdolženca, oškodovanca in prič ter v smeri, ali obdolženec resnično noče oškodovancu vrniti različnega ključavničarskega orodja (po spisku orodja), ali je orodje last oškodovanca M.V.; ali je bilo obdolžencu dano na posojo; kot tudi za kakšno orodje gre; v kakšnem stanju je to orodje, kot tudi v manjšem obsegu o njegovi vrednosti. Po tako opravljenem dokaznem postopku pa sodišče prve stopnje izvedenih dokazov v tej smeri ni ocenilo in se do kaznivosti za to dejanje ni opredelilo. Do tega vprašanja bi se po mnenju pritožbenega sodišča lahko opredelilo šele, ko bi se opredelilo do dejanskih vprašanj oziroma dejanskih zaključkov
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSL00000444
ZSZ člen 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 63. ZSZ člen 41, 41-1, 41-3, 56, 56-1. ZUreP-1 člen 179, 180, 180/1. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 218a, 218b, 218c, 218č, 218d. URS člen 26. ZDavNepr člen 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravilna uporaba materialnega prava
ZGO-1 nikjer ne določa, da oprostitve plačila NUSZ, sicer določene po drugem kriteriju kot stavbna zemljišča, in sicer po kriteriju namena uporabe, ne veljajo več.
V primerih odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnega organa nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne pomeni avtomatsko protipravnega ravnanja tožene stranke.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva - zloraba položaja ali uradnih pravic - policist - naklep
Kot zavestno sestavino obdolženčevega naklepa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da se je s tem, ko je odredil preizkus alkoholiziranosti osebi, za katero je vedel, da ni voznica zaustavljenega vozila in na ta način prestopil meje uradnih pravic, zavedal, da s tem ne opravlja svoje uradne dolžnosti uradne osebe (preverjanje psihofizičnega stanja dejanske voznice). Voljno sestavino obdolženčevega direktnega naklepa, torej, da je svojo uradno dolžnost v predmetnem primeru hotel opustiti, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno našlo v poznanstvu s P. V. in posledično v obdolženčevi želji oziroma hotenju, da na ta način njegovi partnerici pridobi nepremoženjsko korist, ko se je s pomočjo njegove opustitve izognila morebitni ugotovitvi alkoholiziranosti in globi zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000186
KZ člen 196, 196/1. ZKP člen 247.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP) - nedovoljen dokaz
Sicer ima obramba prav, da CFP ni izvedenska institucija, spregleda pa, da obstoječa sodna praksa tej ustanovi nikoli doslej ni odrekla dokazne vrednosti podanega strokovnega mnenja, ki pa ga mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov skrbno oceniti kot vsak drugi dokaz, saj stranke takemu dokazu lahko oporekajo, zato tak dokaz v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni niti nedovoljen, niti sam po sebi neverodostojen samo iz razloga, ker ga je izdelala ta strokovna institucija.
Izgubljeni dobiček je škoda zaradi preprečitve povečanja premoženja (132. člen OZ). Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (tretji odstavek 168. člena OZ), pri čemer je treba za ugotovitev višine izgubljenega dobička opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če škodnega dogodka ni bi bilo. Zaradi tega je mogoče prognozo o višini dobička, ki bi ga oškodovanec pridobival, če ne bi bilo škodnega dogodka, utemeljiti s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom na čas po njem.
ODZ paragraf 326, 328, 418, 1460. ZTLR člen 12, 28, 28/4, 29. ZPP člen 214, 214/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na zemljišču – gradnja na tujem zemljišču – poštenost graditelja – domneva dobrovernosti – izpodbijanje dobre vere – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti – priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – lastnik zemljišča
Domneva tožničine poštenosti je zaradi poznavanja dogovora oziroma zavedanja, da dediča ob sklepanju dogovora z njo nista več imela razpolagalne sposobnosti glede celotne nepremičnine, izpodbita.
Ker je šlo pri tožnici za nepošteno graditeljico, je hiša, ki jo je zgradila na (v večjem delu) tujem zemljišču, postala ob zaključku gradnje last lastnika zemljišča. Ob podržavljenju nepremičnine so zato pravico uporabe na zemljišču (v obsegu svojih solastnih deležev) pridobili (tudi) pravni predniki tožencev, saj so bili solastniki celotne nepremičnine. Te pravice uporabe kasneje, čeprav je imela posest na nepremičnini le tožnica, niso izgubili.
objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - soglasje tožene stranke - razlog smotrnosti - novo sojenje pred drugim sodnikom
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnica povečala zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Pogojev, da bi zadevo moral obravnavati drug sodnik, ni, saj o stvari še ni razsojeno in se zadeva ne vrača v novo sojenje, pač pa je pritožbeno sodišče le spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o vprašanju spremembe tožbe.
Predmetni sklep sodi v okvir sklepov procesnega vodstva. Zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe. To pa narekuje zavrženje posebne pritožbe zoper takšen sklep.
vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
Razpis naroka (in ne njegova oprava) je tisto dejanje sodišča, ki ne sme biti opravljeno, da bi bila tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, še upravičena do znižanja takse.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00022229
ZDZdr člen 39, 39/1.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
ZDZdr v 1. alineji prvega odstavka 39. člena določen pogoj opredeljuje kot pogoj, če zadržana oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Na zaključek o tem, ali takšno ogrožanje obstaja, lahko vpliva tudi že izkazano preteklo ravnanje osebe, vendar pa je za izkazanost tega pogoja odločilna ugotovitev, ali je duševna motnja (stanje) osebe takšno, da zaradi nje ta lahko ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih. Izvedenec psihiatrične stroke, v katerega strokovno področje spada v primeru ugotovljenega napredujočega stanja ugotovljene konkretne duševne bolezni tudi mnenje o tem, ali takšno napredujoče stanje duševne bolezni lahko povzroči heteroagresijo ali samoagresijo in s tem realno in hudo ogrožanje življenja ali zdravja nasprotne udeleženke in njenih bližnjih oseb, je o navedenem podal svoje strokovno mnenje. Sodišče prve stopnje za svoje nesprejemanje takšnih strokovnih zaključkov, čeprav je sicer izvedeniško mnenje izvedenca kot strokovnega sprejelo in mu v preostalem sledilo, ni imelo podlage.