ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3, 142/4. OZ člen 131.
vročanje - napačno vročanje - zavarovanje poklicne odgovornosti - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Pri pretrganju vzročne zveze gre za to, da nek drug vzrok pretrga vzročno zvezo med prvotnim vzrokom in posledico. V konkretnem primeru pa je tožena zavarovalnica trdila in dokazovala, da prvotnega vzroka sploh ni, ker niso obstajali zakonski pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja. Trdila je torej, da tožeča stranka (ki je v tej pravdi uveljavljala vrnitev tistega, kar je morala po sodbi delovnega sodišča plačati delavcu) ne glede na napačno vročitev v delovnem sporu ne bi zmagala. Z drugimi besedami, če ni prvotnega vzroka, sploh ni kaj pretrgati.
pogodba o štipendiranju - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine
Glede na to, da je sodišče prve stopnje med strankama ugotovilo povsem skrhane odnose, so podani pogoji za razvezo pogodbe o štipendiranju, saj ni mogoče doseči namena pogodbe o štipendiranju, to je zaposlitve štipendista po končanem (pravočasnem) študiju.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist - prestajanje zaporne kazni
Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000004
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1, 397, 397/3.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - nerazumljivi razlogi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožnika v pritožbenih obrazložitvah utemeljeno opozarjata na bistvo kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki je v razmerju med tistim, ki zaupa in tistim, ki mu je zaupano.
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, pri kateri ima posel, ki ga je podjemnik opravil, napako. Poleg tega, da ima posel napako, pa mora izvirati vzrok za napako iz podjemnikove sfere (nepravilna izpolnitev podjemnikove obveznosti), pri čemer morajo biti za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov izpolnjene tudi posebne (dodatne) predpostavke: pravočasno obvestilo o napaki (tretji odstavek 633. člena in prvi odstavek 634. člena OZ), v primeru skritih napak se mora napaka pokazati v dvoletnem jamčevalnem roku (drugi odstavek 634. člena OZ) in sodna uveljavitev zahtevka mora biti podana v enoletnem prekluzivnem roku (635. člen OZ).
ZDR-1 člen 17.. ZJU člen 5, 16, 73, 73/1, 147, 151, 152a.
imenovanje v naziv - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo za dejansko opravljeno delo
Dela, ki jih je tožnica v pretežni meri dejansko opravljala, so bila vsebinsko prilegajo nalogam delovnega mesta višji svetovalec, zato je sodišče prve stopnje tožnici od spornega dne dalje pravilno priznalo vse pravice, ki so vezane na to delovno mesto. Dejstvo, da tožnica ni bila imenovana v naziv, ne predstavlja ovire za priznanje pravic po dejanskem delu.
ZDSS-1 za postopek v individualnih delovnih sporih v 34. členu določa preiskovalno načelo, vendar pa iz določbe 1. odstavka tega člena izhaja, da lahko sodišče izvede dokaze po uradni dolžnosti, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da je preiskovalno načelo omejeno, saj lahko sodišče šele po tem, ko so izvedeni dokazi, ki so jih predlagale stranke, in na njihovi podlagi ni bilo mogoče ugotovitvi dejstev, ki so za odločitev v zadevi pomembna, izvede dokaz po uradni dolžnosti. Sodišče tako dokaza po uradni dolžnosti ni dolžno izvesti.
Napačno je pritožbeno stališče, da je dokazno breme v skladu s 1. odstavkom 131. člena OZ v zvezi z 11. in 182. členim ZDR-1 na strani toženke (delavke), ki ni uspela dokazati, da je zatrjevana škoda nastala brez njene krivde. Na strani tožnice (delodajalca) je, da dokaže odškodninsko odgovornost toženke.
ZOdvT člen 2, 2/2.. ZPP člen 80, 86, 86/3, 87, 87/3, 354, 354/1, 365.
zastopanje - odvetnik - prekršek - pooblaščenec
Pooblaščenec, ki je skupaj s tožnico pristopil na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, je sodišču prve stopnje predložil pooblastilo z dne 30. 11. 2016, ki se glasi na ime pooblaščenca kot fizične osebe. Pooblastilu je priloženo tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem je pooblaščenec zadostil vsem pogojem za zastopanje, kot je določeno v 3. odst. 87. čl. ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Poslovni razlog je v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela na domu zaradi organizacijskih in ekonomskih razlogov, zato ji je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, za nedoločen čas in s polovičnim delovnim časom, skladno s pravnomočnima odločbama ZPIZ in sicer, da je delo opravljala pri delodajalcu. Ker sta v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedena oba (poslovna) razloga, za njeno zakonitost zadostuje že obstoj enega od njiju. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila tako zakonita že, če bi tožena stranka dokazala le obstoj organizacijskega razloga, torej, da se je zaradi priprave novega akta od vseh sodelujočih zahtevalo konkretno delo v projektni skupini in da tožena stranka del in zadolžitev s kadrovskega področja, ki ga je opravljala tožnica, ni mogla več izvajati na daljavo (torej, da bi tožnica opravljala delo doma), temveč je bila potrebna pri delodajalcu. Tožena stranka je v tej zadevi uspela dokazati tako organizacijski kot tudi ekonomski poslovni razlog, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
stroški kazenskega postopka - udeležba na naroku - stroški prisilne privedbe - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Sodišče sme, ko odloča o stroških kazenskega postopka, obdolženca po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostiti povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, med te pa sodijo tudi stroški zaradi privedbe (3. točka drugega odstavka 92. člena ZKP). Odločitev sprejme po oceni obdolženčevih premoženjskih in socialnih razmer ter o tem odloči v odločbi o glavni stvari in ne s posebnim sklepom pred tem.
ZDR člen 7, 52, 72, 128, 153, 153/1, 153/1-2, 157.
nadurno delo - vodilni delavec
Tožena stranka glede na določbe ZDR ni imela podlage, da je v pogodbi o zaposlitvi določila, da se dodatek iz naslova plačila za nadurno delo tožnice obračuna in izplačuje v okviru nominalno dogovorjenega zneska plače iz pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kolikšno število nadur je tožnica v vtoževanem obdobju opravila in do plačila katerih je upravičena.
SPZ člen 2, 92. ZPP člen 25, 25/1, 30, 30/1, 32, 32/2, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/2.
spor o pristojnosti - spor zaradi varstva stvarnih pravic - ni gospodarski spor
Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest tožeče stranke in zatrjuje, da je toženi stranki prenehal naslov za posest nad nepremičninami, v posledici česar ima tožeča stranka kot lastnica pravico od tožene stranke zahtevati, da jih ta izroči v neposredno posest. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic (2. člen SPZ), temveč tudi spori zaradi varstva stvarnih pravic, v obravnavanem primeru vrnitvena tožba na podlagi 92. člena SPZ. Glede na vsebino tožbenega zahtevka torej v konkretnem primeru ne gre za gospodarski spor po določbi prvega odstavka 481. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po določilih 113. člena ZDR-1, v nadaljevanju pa štelo, da v tej fazi postopka tožnik še ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev do tožene stranke obstaja glede na določila ZIZ. Tožnik tudi ni izkazal nadaljnjega pogoja za izdajo začasne odredbe iz 272. in 273. člena ZIZ. Posledično je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog tožnika za izrek denarne kazni. Sodišče prve stopnje je v tem delu zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je štelo, da ni bilo pogoja za izrek denarne kazni, ker ZDR-1 izreka denarne kazni izrecno ne predvideva. Takšno stališče ni pravilno, saj ZDSS-1 v 4. odstavku 56. člena določa, da se začasne odredbe izdajajo po določilih zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v delu, kjer je odločilo o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe ter posledično o pozivu nazaj na delo, obračunu bruto nadomestil plač, odvodu davkov in prispevkov in izplačilu neto plače, vse do pravnomočnosti, odločati tudi o izreku predlagane denarne kazni. Odločati bi moralo na podlagi 2. odstavka 273. člena ZIZ v povezavi z 2. odstavkom 226. člena ZIZ, ki med drugim določa, da sodišče s sklepom o izvršbi izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti.
Tožnik je s prejeto nagrado lavreat na mednarodnem glasbenem tekmovanju v tujini izpolnil pogoj izjemnega dosežka iz 24. člena Zštip-1. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo, tožniku priznalo pravico do Zoisove štipendije v študijskem letu 2015/2016, tožencu pa naložilo izdajo odmerne odločbe.
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ člen 62, 62/2.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – samostojni podjetnik posameznik
ZPP časovno mejo za odklonitev pristojnosti določa le za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavanem primeru soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - predsedniku sindikata in sindikalnemu zaupniku, ki uživa varstvo po 112. členu ZDR-1, podal nepristojni organ, to je zbor članov, ki ni pristojen za podajo soglasja glede na pristojnosti, opredeljene v 22. členu pravil sindikata B. d. o. o.. Soglasje, ki ga ni podal pristojni organ, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni veljavno in ne prestavlja soglasja v smislu 112. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da soglasje ni bilo podano in pravilno presodilo, da je iz tega razloga izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Sodišče v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi res ni pristojno presojati utemeljenosti oziroma verodostojnosti soglasja sindikata, mora pa preveriti, ali je soglasje podal pristojni organ, glede na pristojnosti organov sindikata, ki jih določajo pravila.
Upravičenec do vložitve zasebne tožbe je tisti, ki je bil s kaznivim dejanjem oškodovan, torej tisti, kateremu je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica (6. alineja prvega odstavka 144. člena ZKP). Pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 310. členu KZ-1 lahko gre za poseg v različne pravice drugih. Zasebna tožba obdolžencem očita, da so si samovoljno vzeli svojo pravico dostopa oz. prehoda poti oz. so mislili, da jim ta pravica pripada, pravica, ki naj bi bila z obravnavanimi dejanji prekršena oz. ogrožena, pa je lastninska pravica. Upravičeni tožilec je v obravnavani zadevi nosilec te pravice, torej lastnik. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, in tega pritožnik ne izpodbija oz. izrecno tej ugotovitvi pritrjuje, da je pot na kateri so se zgodili obravnavani dogodki, kategorizirana javna cesta in je v zemljiški knjigi zaznamovano javno dobro, kar pomeni, da ni (in ne more biti) v lasti zasebnega tožilca, posledično pa, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec. V tem obsegu so zato bili podani pogoji za zavrženje zasebne tožbe (1. točka prvega odstavka 352. člena ZKP).
V določbi 3. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da mora zavarovana oseba v primeru zdravstvenih stanj začeti zdraviliško zdravljenje v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju. Niso pa določene pravne posledice v primeru, da zavarovana oseba zdraviliškega zdravljenja ne nastopi v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju. Tudi to določbo ni mogoče razlagati tako, da zavarovana oseba, pri kateri obstajajo kontraindikacije in zaradi njih ne nastopi zdraviliškega zdravljenja, izgubi pravico določeno v 23. členu ZZVZZ. Do takšnih posledic tudi ne more priti, če zavarovana oseba zdraviliškega zdravljenja ne nastopi v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju, in razlogi za to niso na njeni strani. V konkretnem primeru je bil tožnik na specialistični pregled naročen 24. 11. 2014 in na podlagi na ta dan ugotovljenega zdravstvenega stanja, je bil tudi dne 25. 11. 2014 vložen predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja. Ker razlogi za začetek zdraviliškega zdravljenja v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju niso na tožnikovi strani, ni mogoče odločiti v njegovo škodo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086832
ZPP člen 414. ZIZ člen 15. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 9, 20.
začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe – spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – navezna okoliščina za določitev pristojnosti – običajno prebivališče otroka – pojem običajnega prebivališča – dolgotrajnost bivanja – dejanske novote
Pojem "običajno prebivališče" iz člena 8 Uredbe je treba razlagati tako, da to prebivališče ustreza kraju, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko okolje. V ta namen je treba med drugim upoštevati dolžino, rednost, pogoje bivanja in razloge za bivanje na ozemlju države članice ter razloge za preselitev družine v to državo članico, državljanstvo otroka, kraj in pogoje šolanja, znanje jezikov ter družinske in socialne vezi otroka v navedeni državi. Običajno prebivališče ugotovi nacionalno sodišče, pri čemer upošteva vse dejanske okoliščine posameznega primera. Otrokovo družbeno in družinsko okolje, ki je bistveno za določitev kraja običajnega prebivališča, sestavljajo različni dejavniki, ki so odvisni od otrokove starosti. Glede na to, da je v obravnavani zadevi otrok star 2 leti, je treba upoštevati, da je praviloma okolje mlajšega otroka predvsem družinsko okolje, na katerega odločilno vpliva oseba ali osebe, s katerimi otrok živi, ki ga dejansko varujejo in vzgajajo ter zanj skrbijo.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 78a.. OZ člen 311, 312, 357.. ZDavP-2-UPB4 člen 125, 125/3.
bolniški stalež - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - neporavnane obveznosti - denarno nadomestilo - nezmožnost za delo
Tako kot davčne obveznosti, tudi prispevki za obvezna socialna zavarovanja, vključno s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje glede na 3. odstavek 125. člena Zakona o davčnem postopku zastarajo v petih letih od dneva, ko bi bilo prispevek potrebno plačati. Sklicevanje tožnice na 357. člen OZ, ki ureja zastaranje terjatev pri zavarovalnih pogodbah pravno ni relevantno, saj v predmetni zadevi ne gre za zavarovanje po civilnem pravu, temveč terjatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se uvršča med javnopravne obveznosti.
Neporavnana obveznost iz naslova prispevka predstavlja odložni pogoj za priznanje in izplačilo denarne dajatve iz naslova bolniškega staleža. Torej njegovo zadržanje do poravnave obveznosti. Zato je od tožnice odvisno, ali in, kdaj bo poravnala neplačani prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj bo šele potem odpadel zakonski zadržek za zadržanje denarnega nadomestila za začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni za sporno obdobje.