Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22.. ZPIZ-2 člen 27, 29, 41, 42, 52, 52/1, 53.
vdovska pokojnina
Tožničin mož je bil ob smrti star 44 let in 10 mesecev in je dopolnil 6 let, 11 mesecev in 13 dni skupne slovenske in bosansko hercegovske dobe. Na podlagi te skupne dobe ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena niti 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine. Ne izpolnjuje niti pogojev, ki so v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2 določeni za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, saj bi moral upoštevaje, da delovna leta kot polna leta znašajo 24 let, dopolniti najmanj 8 let pokojninske dobe. Zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru na strani pokojnega zavarovanca niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine, je zato pravilen.
začasne odredbe v družinskih sporih – korist otroka – nujnost začasne odločitve o stikih – začasno omejevanje stikov – stiki pod nadzorom – načelo sorazmernosti – sum spolne zlorabe
Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka ali v stike, ki jih ta ima s staršem, s katerim ne živi, oziroma pogojuje začasno urejanje razmerij med starši in otroki samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.
ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.
kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška
Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je tožnik dne 31. 1. 2014, ko mu je prenehalo delovno razmerje, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev glede na 11. odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. Ker se namreč tožnik ni starostno upokojil do konca leta 2013, ko naj bi izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino (in posledično zato ni bilo pogojev za poklicno upokojitev), je s 1. 1. 2014 nastopil pravni položaj, ko zaradi določbe 27. člena ZPIZ-2 s 1. 1. 2014 ni (več) izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino (te naj bi jih izpolnil šele 22. 4. 2014), zato bi lahko do 21. 4. 2014 ponovno izpolnjeval pogoje do pridobitve poklicne pokojnine. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja glede izpolnjevanja pogojev za poklicno upokojitev tožnika. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
javni uslužbenec - vojak - denarni dodatek - dodatek za vodenje in poveljevanje
Tožnikova funkcija je bila na prvi misiji operater, na drugi misiji pa vodja skupine. Ker nobena od teh funkcij ni izrecno navedena med upravičenci do dodatka za poveljevanje v 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, tožniku ta dodatek ne pripada.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 81, 82.
denarna socialna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - brez razloga o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka sodbe ob odpravi dokončne odločbe z dne 30. 5. 2016 spremenilo prvostopenjsko odločbo z dne 24. 6. 2016 tako, da je v nekaterih odstavkih izreka te odločbe dodalo besedilo oziroma datume, v nekaterih odstavkih izreka besedilo izreka nadomestilo z novim, v nekatere odstavke izreka pa ni posegalo. Tako oblikovan izrek sodbe, ki torej delno nadomešča, delno dopolnjuje, delno pa potrjuje izrek izpodbijane odločbe, je nejasen in nerazumljiv, posledično pa tudi neizvršljiv, saj ni jasno, o čem in kaj je sodišče prve stopnje sploh odločilo. To je razvidno šele iz obrazložitve sodbe, ki pa ne postane pravnomočna. Izpodbijani ugoditveni del izreka sodbe je zato nerazumljiv, zaradi česar izpodbijane sodbe v tem delu objektivno ni mogoče niti preizkusiti.
Tožnica zahteva odškodnino zaradi nezgode pri delu. Poškodovala se je v prostorih šolske zbornice, kjer ji je zaradi spolzkega dela tal zdrsnilo. Tla ne pomenijo nevarne stvari, hoja po tleh pa ne nevarne dejavnosti. Če so tla spolzka, se zaradi takšne okoliščine narava ne spremeni in je lahko podana le krivdna odgovornost.
Tožena stranka s tem, ko je dopuščala vnos hrane, predvsem sadja, ni zadostila pogoju iz 43. člena ZDR oziroma 5. člena ZVZD ter je iz tega razloga podano njeno protipravno ravnanje, ki je povzročilo padec in tudi odškodninsko odgovornost.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3, 142/4. OZ člen 131.
vročanje - napačno vročanje - zavarovanje poklicne odgovornosti - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Pri pretrganju vzročne zveze gre za to, da nek drug vzrok pretrga vzročno zvezo med prvotnim vzrokom in posledico. V konkretnem primeru pa je tožena zavarovalnica trdila in dokazovala, da prvotnega vzroka sploh ni, ker niso obstajali zakonski pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja. Trdila je torej, da tožeča stranka (ki je v tej pravdi uveljavljala vrnitev tistega, kar je morala po sodbi delovnega sodišča plačati delavcu) ne glede na napačno vročitev v delovnem sporu ne bi zmagala. Z drugimi besedami, če ni prvotnega vzroka, sploh ni kaj pretrgati.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist - prestajanje zaporne kazni
Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.
pogodba o štipendiranju - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine
Glede na to, da je sodišče prve stopnje med strankama ugotovilo povsem skrhane odnose, so podani pogoji za razvezo pogodbe o štipendiranju, saj ni mogoče doseči namena pogodbe o štipendiranju, to je zaposlitve štipendista po končanem (pravočasnem) študiju.
O tožbenem zahtevku glede povračila zneska 627.488,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (iz naslova povrnitve plačanih prispevkov) je bilo že pravnomočno razsojeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 319. člena ZPP tožbo v tem delu zavrglo.
umik – ugovor – ustavitev – izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku ne glede na ustavitev postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru glede na to, da je do umika predloga za izvršbo prišlo še pred odločitvijo o ugovoru zaradi prisilne realizacije terjatve.
ZDR člen 7, 52, 72, 128, 153, 153/1, 153/1-2, 157.
nadurno delo - vodilni delavec
Tožena stranka glede na določbe ZDR ni imela podlage, da je v pogodbi o zaposlitvi določila, da se dodatek iz naslova plačila za nadurno delo tožnice obračuna in izplačuje v okviru nominalno dogovorjenega zneska plače iz pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kolikšno število nadur je tožnica v vtoževanem obdobju opravila in do plačila katerih je upravičena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Poslovni razlog je v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela na domu zaradi organizacijskih in ekonomskih razlogov, zato ji je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, za nedoločen čas in s polovičnim delovnim časom, skladno s pravnomočnima odločbama ZPIZ in sicer, da je delo opravljala pri delodajalcu. Ker sta v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedena oba (poslovna) razloga, za njeno zakonitost zadostuje že obstoj enega od njiju. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila tako zakonita že, če bi tožena stranka dokazala le obstoj organizacijskega razloga, torej, da se je zaradi priprave novega akta od vseh sodelujočih zahtevalo konkretno delo v projektni skupini in da tožena stranka del in zadolžitev s kadrovskega področja, ki ga je opravljala tožnica, ni mogla več izvajati na daljavo (torej, da bi tožnica opravljala delo doma), temveč je bila potrebna pri delodajalcu. Tožena stranka je v tej zadevi uspela dokazati tako organizacijski kot tudi ekonomski poslovni razlog, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Pri slovenskem nosilcu zavarovanja bo pritožnik lahko uspešno uveljavljal pravico do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine, ko bo, z izkazanimi 30 leti, 10 meseci in 11 dnevi slovensko bosansko zavarovalne dobe, dopolnil tudi predpisano starost po slovenski nacionalni zakonodaji. Torej starost, določeno z ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje.
Prvostopni organ je z odločbo z dne 8. 1. 2013 odločil o varstvenem dodatku in ga tožniku priznal v višini 223,60 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 21. 10. 2016 tožnik varstvenega dodatka v takšni višini ni izpodbijal, pač pa je vztrajal, da mu varstveni dodatek za sporno obdobje ni bil izplačan. Postavljen tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna varstveni dodatek v višjem znesku in odpravi izpodbijani odločbi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na to, da višina varstvenega dodatka niti ni bila več sporna, posledično pa tudi ne citirani odločbi, s katerima je bilo odločeno o varstvenem dodatku, bi sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa lahko zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000004
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1, 397, 397/3.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - nerazumljivi razlogi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožnika v pritožbenih obrazložitvah utemeljeno opozarjata na bistvo kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki je v razmerju med tistim, ki zaupa in tistim, ki mu je zaupano.
Umika pritožbe po izrecni zakonski določbi tretjega odstavka 334. člena ZPP ni mogoče preklicati, zato je njegov učinek nastopil takoj, ko je bil umik podan.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - pravna oseba - subjektivni rok
Glede na sprejeto odločitev (sodišče prve stopnje je v prvi vrsti štelo izredno odpoved za nezakonito zato, ker je bila podana prepozno, po izteku subjektivnega roka za podajo odpovedi) je bistveno vprašanje, kdaj je v obravnavanem primeru začel teči subjektivni rok, torej kdaj se je tožena stranka seznanila z razlogom za odpoved in s storilci. Upoštevajoč dejstvo, da je tožena stranka pravna oseba, je glede na 1. odstavek 20. člena ZDR-1, ki določa, da v imenu delodajalca - pravne osebe - nastopa njegov (zakoniti ali statutarni) zastopnik ali od njega pisno pooblaščena oseba, pomembno, kdaj se je z razlogom za odpoved in s storilcem seznanilo poslovodstvo, ki je po zakonu pristojno za zastopanje.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je odpoved podala pravočasno, v 30 dneh od ugotovitve odpovednega razloga. Dvema tožnikoma očitana kršitev (tatvina) tudi ni dokazana. Zato so izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonite.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 78a.. OZ člen 311, 312, 357.. ZDavP-2-UPB4 člen 125, 125/3.
bolniški stalež - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - neporavnane obveznosti - denarno nadomestilo - nezmožnost za delo
Tako kot davčne obveznosti, tudi prispevki za obvezna socialna zavarovanja, vključno s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje glede na 3. odstavek 125. člena Zakona o davčnem postopku zastarajo v petih letih od dneva, ko bi bilo prispevek potrebno plačati. Sklicevanje tožnice na 357. člen OZ, ki ureja zastaranje terjatev pri zavarovalnih pogodbah pravno ni relevantno, saj v predmetni zadevi ne gre za zavarovanje po civilnem pravu, temveč terjatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se uvršča med javnopravne obveznosti.
Neporavnana obveznost iz naslova prispevka predstavlja odložni pogoj za priznanje in izplačilo denarne dajatve iz naslova bolniškega staleža. Torej njegovo zadržanje do poravnave obveznosti. Zato je od tožnice odvisno, ali in, kdaj bo poravnala neplačani prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj bo šele potem odpadel zakonski zadržek za zadržanje denarnega nadomestila za začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni za sporno obdobje.