Tožnica zahteva odškodnino zaradi nezgode pri delu. Poškodovala se je v prostorih šolske zbornice, kjer ji je zaradi spolzkega dela tal zdrsnilo. Tla ne pomenijo nevarne stvari, hoja po tleh pa ne nevarne dejavnosti. Če so tla spolzka, se zaradi takšne okoliščine narava ne spremeni in je lahko podana le krivdna odgovornost.
Tožena stranka s tem, ko je dopuščala vnos hrane, predvsem sadja, ni zadostila pogoju iz 43. člena ZDR oziroma 5. člena ZVZD ter je iz tega razloga podano njeno protipravno ravnanje, ki je povzročilo padec in tudi odškodninsko odgovornost.
ZDR-1 člen 17.. ZJU člen 5, 16, 73, 73/1, 147, 151, 152a.
imenovanje v naziv - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo za dejansko opravljeno delo
Dela, ki jih je tožnica v pretežni meri dejansko opravljala, so bila vsebinsko prilegajo nalogam delovnega mesta višji svetovalec, zato je sodišče prve stopnje tožnici od spornega dne dalje pravilno priznalo vse pravice, ki so vezane na to delovno mesto. Dejstvo, da tožnica ni bila imenovana v naziv, ne predstavlja ovire za priznanje pravic po dejanskem delu.
V tem individualnem delovnem sporu tožeča stranka (delodajalec) od toženke (delavke) zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala, ker naj bi toženka za naročnika delo opravila nekvalitetno. Svojih očitkov tožeča stranka ni dokazala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni izkazano, da bi ravnala toženka nedopustno in je odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZDR-1 člen 126, 127, 127/3, 127/4.. ZDR člen 128, 128/4.
nadurno delo - denarni dodatek
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali tožniku pripada poseben dodatek za delo z orožjem, poleg zneska, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi in, ali je dodatek vključen v osnovno plačo. Pogodba o zaposlitvi z dne 1. 7. 2009 v 11. členu določa, da osnovna plača na navedenem delovnem mestu za polni delovni čas, dosežene predvidene delovne rezultate in pričakovano delovno uspešnost in ob normalnih pogojih dela znaša 606,08 EUR bruto mesečno. Ob navedenem četrti odstavek navedenega člena določa, da delavcu pripadajo k osnovni plači še dodatki, ki so določeni v zakonu oziroma kolektivni pogodbi za dejavnost zasebnega varovanja, razen dodatka za orožje, ki je že vsebovan v oceni delovnega mesta, pri čemer tudi sicer ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ob že odpovedani kolektivni pogodbi ni pravne podlage, ki je sicer v osmem odstavku 45. člena izrecno določala, da se dodatek za čas nošenja orožja v višini 15 % upošteva pri določanju osnovne plače oziroma vrednotenju delovnega mesta v postopku sistemizacije delovnih mest. Tudi sicer četrti odstavek 128. člena ZDR določa, da se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
V določbi 3. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da mora zavarovana oseba v primeru zdravstvenih stanj začeti zdraviliško zdravljenje v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju. Niso pa določene pravne posledice v primeru, da zavarovana oseba zdraviliškega zdravljenja ne nastopi v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju. Tudi to določbo ni mogoče razlagati tako, da zavarovana oseba, pri kateri obstajajo kontraindikacije in zaradi njih ne nastopi zdraviliškega zdravljenja, izgubi pravico določeno v 23. členu ZZVZZ. Do takšnih posledic tudi ne more priti, če zavarovana oseba zdraviliškega zdravljenja ne nastopi v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju, in razlogi za to niso na njeni strani. V konkretnem primeru je bil tožnik na specialistični pregled naročen 24. 11. 2014 in na podlagi na ta dan ugotovljenega zdravstvenega stanja, je bil tudi dne 25. 11. 2014 vložen predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja. Ker razlogi za začetek zdraviliškega zdravljenja v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju niso na tožnikovi strani, ni mogoče odločiti v njegovo škodo.
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, pri kateri ima posel, ki ga je podjemnik opravil, napako. Poleg tega, da ima posel napako, pa mora izvirati vzrok za napako iz podjemnikove sfere (nepravilna izpolnitev podjemnikove obveznosti), pri čemer morajo biti za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov izpolnjene tudi posebne (dodatne) predpostavke: pravočasno obvestilo o napaki (tretji odstavek 633. člena in prvi odstavek 634. člena OZ), v primeru skritih napak se mora napaka pokazati v dvoletnem jamčevalnem roku (drugi odstavek 634. člena OZ) in sodna uveljavitev zahtevka mora biti podana v enoletnem prekluzivnem roku (635. člen OZ).
stroški kazenskega postopka - udeležba na naroku - stroški prisilne privedbe - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Sodišče sme, ko odloča o stroških kazenskega postopka, obdolženca po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostiti povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, med te pa sodijo tudi stroški zaradi privedbe (3. točka drugega odstavka 92. člena ZKP). Odločitev sprejme po oceni obdolženčevih premoženjskih in socialnih razmer ter o tem odloči v odločbi o glavni stvari in ne s posebnim sklepom pred tem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000004
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1, 397, 397/3.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - nerazumljivi razlogi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožnika v pritožbenih obrazložitvah utemeljeno opozarjata na bistvo kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki je v razmerju med tistim, ki zaupa in tistim, ki mu je zaupano.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pavšalni pritožbeni razlogi – nedovoljen pritožbeni razlog – izpodbijanje dejanskega stanja – trditveno in dokazno breme – predložitev dokazov – upoštevanje dokazov iz drugih postopkov
V sporu majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten.
Vsaka stranka je dolžna navesti trditve in predložiti dokaze zanje v konkretnem postopku in se ne more sklicevati na (še to povsem nekonkretizirane) dokaze iz morebitnih drugih postopkov.
ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.
kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška
Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
ZDSS-1 za postopek v individualnih delovnih sporih v 34. členu določa preiskovalno načelo, vendar pa iz določbe 1. odstavka tega člena izhaja, da lahko sodišče izvede dokaze po uradni dolžnosti, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da je preiskovalno načelo omejeno, saj lahko sodišče šele po tem, ko so izvedeni dokazi, ki so jih predlagale stranke, in na njihovi podlagi ni bilo mogoče ugotovitvi dejstev, ki so za odločitev v zadevi pomembna, izvede dokaz po uradni dolžnosti. Sodišče tako dokaza po uradni dolžnosti ni dolžno izvesti.
Napačno je pritožbeno stališče, da je dokazno breme v skladu s 1. odstavkom 131. člena OZ v zvezi z 11. in 182. členim ZDR-1 na strani toženke (delavke), ki ni uspela dokazati, da je zatrjevana škoda nastala brez njene krivde. Na strani tožnice (delodajalca) je, da dokaže odškodninsko odgovornost toženke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je bil spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, čeprav iz internih navodil tožene stranke izhaja, da na delovnem mestu pri delavcu ne sme biti prisoten alkohol. Alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela (1. odstavek 33. člena ZDR-1, kršitev spoštovanja predpisov o varnosti pri zdravju in delu po 35. členu ZDR-1), zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za izdajo pisnega opozorila imela tožena stranka zakonsko podlago.
Prvostopni organ je z odločbo z dne 8. 1. 2013 odločil o varstvenem dodatku in ga tožniku priznal v višini 223,60 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 21. 10. 2016 tožnik varstvenega dodatka v takšni višini ni izpodbijal, pač pa je vztrajal, da mu varstveni dodatek za sporno obdobje ni bil izplačan. Postavljen tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna varstveni dodatek v višjem znesku in odpravi izpodbijani odločbi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na to, da višina varstvenega dodatka niti ni bila več sporna, posledično pa tudi ne citirani odločbi, s katerima je bilo odločeno o varstvenem dodatku, bi sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa lahko zavrglo.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
javni uslužbenec - vojak - denarni dodatek - dodatek za vodenje in poveljevanje
Tožnikova funkcija je bila na prvi misiji operater, na drugi misiji pa vodja skupine. Ker nobena od teh funkcij ni izrecno navedena med upravičenci do dodatka za poveljevanje v 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, tožniku ta dodatek ne pripada.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3, 142/4. OZ člen 131.
vročanje - napačno vročanje - zavarovanje poklicne odgovornosti - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Pri pretrganju vzročne zveze gre za to, da nek drug vzrok pretrga vzročno zvezo med prvotnim vzrokom in posledico. V konkretnem primeru pa je tožena zavarovalnica trdila in dokazovala, da prvotnega vzroka sploh ni, ker niso obstajali zakonski pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja. Trdila je torej, da tožeča stranka (ki je v tej pravdi uveljavljala vrnitev tistega, kar je morala po sodbi delovnega sodišča plačati delavcu) ne glede na napačno vročitev v delovnem sporu ne bi zmagala. Z drugimi besedami, če ni prvotnega vzroka, sploh ni kaj pretrgati.
ZIZ člen 57, 58. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/3.
odgovor na ugovor – vročitev odgovora na ugovor – kontradiktornost – pravica do izjave – dovoljene pritožbene novote – nedovoljena pritožba
Sodišče je odgovor na ugovor dolžniku vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je v bistvenih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena. Dolžnik se je zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb in predlaganih dokazov lahko izjavil šele s predmetno pritožbo (dovoljene pritožbene novote), tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe dolžnika, ki jih podaja v pritožbi.
Pri slovenskem nosilcu zavarovanja bo pritožnik lahko uspešno uveljavljal pravico do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine, ko bo, z izkazanimi 30 leti, 10 meseci in 11 dnevi slovensko bosansko zavarovalne dobe, dopolnil tudi predpisano starost po slovenski nacionalni zakonodaji. Torej starost, določeno z ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje.
pogodba o štipendiranju - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine
Glede na to, da je sodišče prve stopnje med strankama ugotovilo povsem skrhane odnose, so podani pogoji za razvezo pogodbe o štipendiranju, saj ni mogoče doseči namena pogodbe o štipendiranju, to je zaposlitve štipendista po končanem (pravočasnem) študiju.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist - prestajanje zaporne kazni
Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.
ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dneve tedenskega počitka pripadnikov na misiji v tujini gre za posebno odškodnino, glede katere ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske obveznosti. Pri odškodnini za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
Tožnik je v spornem obdobju napotitve na misijo opravljal naloge, ki so mu onemogočale izrabo tedenskega neprekinjenega 24-urnega počitka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožniku pripada odškodnina za 22 dni neizkoriščenih dni tedenskega počitka.