redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je bil spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, čeprav iz internih navodil tožene stranke izhaja, da na delovnem mestu pri delavcu ne sme biti prisoten alkohol. Alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela (1. odstavek 33. člena ZDR-1, kršitev spoštovanja predpisov o varnosti pri zdravju in delu po 35. členu ZDR-1), zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za izdajo pisnega opozorila imela tožena stranka zakonsko podlago.
Prvostopni organ je z odločbo z dne 8. 1. 2013 odločil o varstvenem dodatku in ga tožniku priznal v višini 223,60 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 21. 10. 2016 tožnik varstvenega dodatka v takšni višini ni izpodbijal, pač pa je vztrajal, da mu varstveni dodatek za sporno obdobje ni bil izplačan. Postavljen tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna varstveni dodatek v višjem znesku in odpravi izpodbijani odločbi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na to, da višina varstvenega dodatka niti ni bila več sporna, posledično pa tudi ne citirani odločbi, s katerima je bilo odločeno o varstvenem dodatku, bi sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa lahko zavrglo.
Tožnikovo dokazno breme je bilo dokazati zatrjevan način škodnega dogodka in to mu ni uspelo. Pritožba neutemeljeno meni, da bi morala toženka konkretno zatrjevati drugačen način tožnikovega padca v kanal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000004
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1, 397, 397/3.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - nerazumljivi razlogi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožnika v pritožbenih obrazložitvah utemeljeno opozarjata na bistvo kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki je v razmerju med tistim, ki zaupa in tistim, ki mu je zaupano.
O tožbenem zahtevku glede povračila zneska 627.488,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (iz naslova povrnitve plačanih prispevkov) je bilo že pravnomočno razsojeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 319. člena ZPP tožbo v tem delu zavrglo.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080286
URS člen 26. OZ člen 131. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost lokalne skupnosti – protipravno ravnanje lokalne skupnosti – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveze med (morebitnim protipravnim) ravnanjem toženke v postopku odmere komunalnega prispevka in zatrjevano škodo je pretrgana zaradi ravnanja Upravne enote. Slednja je namreč postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekinila do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju odmere komunalnega prispevka, kljub temu da ta glede na določilo 9. odstavka 79. člena ZPNačrt ni pogoj za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080275
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/3.
direktna tožba – nezgoda pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Delodajalec odškodninsko ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, ampak odgovarja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za odškodninsko odgovornost predpisuje OZ.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – odpoved premoženjski pravici – brezplačno opravljanje funkcije direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-15, 356, 426. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – neprava stvarna služnost – nasprotovanje lastnika služeče stvari – res iudicata
Okoliščina, ali je lastnik služeče nepremičnine izvrševanju vožnje nasprotoval in jih prepovedal in kdaj, predstavlja odločilno dejstvo za odločitev v predmetni zadevi, saj nepravo priposestvovanje stvarne služnosti ni možno v primeru, če je lastnik služeče stvari temu nasprotoval.
Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - določno opredeljena terjatev
Za utemeljenost predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti ne zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086808
URS člen 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do odškodnine – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – denarna odškodnina pravni osebi – poseg v ugled in dobro ime pravnih oseb – okrnitev ugleda in dobrega imena – pravica do ugleda in dobrega imena – osebnostna pravica – kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – tehtanje pravic – konflikt pravic – širjenje neresnic – dopustna strokovna kritika – zatrjevanje dejstev – podajanje mnenj – namen odškodnine – opravičilo – preklic izjave – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – trditvena podlaga – ugotovitev nezatrjevanih dejstev – prekoračena trditvena podlaga – razpravno načelo – dokazni predlog
Ker so izpovedbe le dokazno sredstvo, s katerim ni mogoče nadomeščati manjkajočih trditev, je takšno ravnanje v nasprotju z razpravnim načelom.
Izpovedbo priče je mogoče upoštevati kot dokaz le glede dejstev, v zvezi s katerimi je bil podan dokazni predlog za njeno zaslišanje.
V primerih kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do ugleda in dobrega imena mora sodišče opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji ter nato vrednostno pretehtati pomen obeh pravic in težo posega.
Sankcije po 178. in 183. členu OZ se medsebojno ne izključujejo, temveč je potrebno v vsakem primeru skrbno presoditi, ali je namen, ki ga zasleduje odškodnina, s prejemom opravičila oziroma preklicem izjave že dosežen.
STVARNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – POGODBENO PRAVO
VSL0081770
ZEKom-1 člen 2, 9, 19, 91. ZPNačrt člen 89. SPZ člen 8, 16. ZIZ člen 174. ZFPPIPP člen 342, 342/1.
lastninska pravica na kabelski infrastrukturi – javno komunikacijsko omrežje – lex specialis – stvarna služnost – stvarna služnost v javno korist – optični kabel – postavitev elektronske komunikacije
Tožeča stranka je dokazala, da je pretežno zgradila infrastrukturo za gospodarsko javno infrastrukturo. Dokončala jo je tožena stranka na podlagi pogodbe z investitorjem, ki je kupil podjetje v stečaju, ki je prvotno začelo graditi stanovanjske objekte za prodajo in s katerim je sklenila pogodbo tožeča stranka. Tožena stranka je dokončala infrastrukturo in izvaja in uporablja javno komunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo. Tožeča stranka ni lastnik komunikacijskega omrežja, ni dokazala obstoja stvarne služnosti in tudi ne takšne služnosti v javno korist, ki bi izključevala toženo stranko iz uporabe omrežja in objektov gospodarske infrastrukture. Zato je neutemeljena negatorna tožba in podredni obogatitveni zahtevek.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023932
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - neizpolnjevanje formalnih pogojev - nezaposlenost obsojenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in tehtno obrazložilo, da obsojeni ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev za nadomestitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“. Iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč izhaja, da obsojeni ni zaposlen, saj je obvezno zdravstveno zavarovan na način, da si sam plačuje zavarovanje.
DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081780
ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 196, 285.
sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – ravnanje sodišča – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojen pravni posel – ničen pravni posel – sosporništvo – enotni sospornik
Sodišče tožeči stranki sicer ni dolžno oziroma zaradi nepristranskosti niti ne sme oblikovati tožbenega zahtevka, dolžno pa jo je, če gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, pozvati naj nesklepčnost odpravi. To vključuje tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, ki bo ustrezal tožbeni trditveni podlagi.
sposobnost biti pravdna stranka - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Tožena stranka je ob vložitvi tožbe bila samostojni podjetnik in tako jo je pravilno označila tožeča stranka, ki vtožuje terjatve do tožene stranke za obveznosti, ki jih je ta imela kot samostojni podjetnik. Definicijo samostojnega podjetnika daje šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da je podjetnik po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Ker je samostojni podjetnik torej fizična oseba, za odločanje o o sposobnosti biti pravdna stranka ni odločilna firma podjetnika, ki vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine in ki (praviloma) usahne z izbrisom iz poslovnega registra, pač pa je odločilno, da je fizična oseba, kar je tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, prenehanje opravljanja dejavnosti pa ne pomeni prenehanja stranke. Postopek se tako lahko nadaljuje brez prekinitve in po pravilih za civilne spore. Pripoznava dolga ima učinke pretrganja zastaranja in je določba 364. člena OZ, ki ureja pripoznavo dolga umeščena v odsek o pretrganju zastaranja. Z določbo 369. člena OZ je opredeljeno, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Zastranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne znova teči od pripoznave.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neopravičen izostanek zasebnega tožilca iz naroka za glavno obravnavo - pravilnost vabljenja - pooblaščenec odvetnik kot prava vešča oseba
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da pritožniku, ki je odvetnik z dolgoletno prakso in torej ni prava neuka stranka, določbe ZKP, ki se nanašajo na izostanek zasebnega tožilca in pooblaščenca z glavne obravnave, prav gotovo niso neznane.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023557
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1. ZSS člen 2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - konkretiziranost pritožbenih razlogov - zavrženje obtožnega predloga - motivirani naklep kot zakonski znak kaznivega dejanja - namen stranki škodovati
Kaznivo dejanje protizakonito, pristransko in krivično sojenje se lahko stori le z motiviranim naklepom - sodnik ga stori z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Za storitev navedenega kaznivega dejanja ne zadostuje, da sodnik pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe krši zakon ali izkrivlja pravo, temveč je nujno, da to počne z namenom, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost. Kršitev določbe 2. člena ZSS, ki se obdolženki očita v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ne predstavlja zadostne podlage za konkretizacijo motiviranega naklepa (dolus coloratus) kot zakonskega znaka obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
OZ člen 6, 6/2, 271, 349, 364, 374, 376, 381, 1019, 1019/1. ZOR člen 374, 1019, 1019/1.
poroštvo – porok in plačnik – ugotavljanje višine terjatve – delno plačilo – pripoznava dolga – obračun zakonskih zamudnih obresti – trditveno in dokazno breme – pretrganje zastaranja – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je obresti od uveljavljane terjatve treba obračunati skladno z določili pogodbe in da so predloženi obračuni obresti nejasni. Spregledalo pa je, da je toženka v pravdni zadevi, ki se je vodila na osnovi hipotekarne tožbe, priznala neplačani del terjatve. Med strankama je nesporno, da je s hipoteko zavarovana ista terjatev, kot jo je toženka dolžna plačati kot plačnica in porok. Plačil, ki naj bi bila izvedena pred toženkino pripoznavo terjatve, ni treba ugotavljati ali preverjati, ker je toženka višino obveznosti priznala. Isto velja za obrestovanje pred pripoznavo zahtevka.
Neutemeljeno se sodišče prve stopnje sklicuje tudi na tožničine pomanjkljive trditve v zvezi s plačanim delom terjatve. Ker je tovrstne trditve podala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme plačanega dela terjatve, tožnica zaradi svoje pasivnosti pri opredeljevanju plačanega dela terjatve ne sme biti prizadeta.