Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na dokaze, ki jih pravdni stranki nista predlagali, in zato njihove izvedbe v dokaznem postopku ni odredilo ter jih tudi ni izvedlo, ima sodba prve stopnje pomanjkljivost, zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti.
ZD člen 132, 133, 135, 135/1, 135/2, 207, 207/3, 208.
dedna izjava – sprejem dediščine – izjava o sprejemu dediščine – konkludentno ravnanje – registracija vozila – posli redne uprave zapuščine – ohranjanje vrednosti zapuščine – nemožnost odpovedi dediščini
Registracija avtomobila na svoje ime je eno od ravnanj, ki pritičejo lastniku, zato ni mogoče zastopati stališča, da bi tak ukrep predstavljal zgolj ukrep za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba – prijava izločitvene pravice – prijava terjatve po objavi javne dražbe
Ker je bila izločitvena pravica pritožnice prijavljena v stečajni postopek nad dolžnikom po tem, ko je sodišče prve stopnje že objavilo razpis javne dražbe za prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice (tudi zaznamba izbrisne tožbe je začela učinkovati po tem), javna dražba pa je bila uspešna, prijava izločitvene pravice (in zaznamba izbrisne tožbe), glede na določbo 4. in 5. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ne moreta predstavljati ovire za prodajo sporne nepremičnine oziroma za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem, ki je na dražbi uspel.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dopustitev in opustitev - kršitev obveznosti - bodoča kršitev - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja
V predlogu za izvršbo je upnik očital večkratno kršitev obveznosti v času od 29. 4. 2016 do 7. 5. 2016, kar, če se trditve izkažejo za resnične, utemeljuje njegov interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve ponovnih kršitev obveznosti v prihodnje. Za tak primer pa je v 227. členu ZIZ predvidena dovolitev izvršbe ob smiselni uporabi prvega do tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona. Ker je predlagana izvršba zaradi opustitve obveznosti iz izvršilnega naslova (prepoved odklopa vode), določitev roka za izpolnitev že pojmovno ne pride v poštev, temveč se izvršba dovoli tako, da se dolžniku zagrozi (ne izreče) z denarno kaznijo, če bo ponovno kršil svojo dolžnost opustiti motilna dejanja nasproti upniku.
Določba 227. člena ZIZ preprečuje možnost, da bi dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga nekaj dopustiti ali opustiti, lahko nesankcionirano kršil obveznost pred ali po izdaji sklepa o izvršbi. Seveda to ne pomeni, da je lahko kaznovan za kršitev obveznosti, storjeno pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za grožnjo z denarnim kaznovanjem za primer morebitne kasnejše kršitve, ob ugotovitvi prejšnje, ki utemeljuje interes za dovolitev izvršbe. Ob stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za odločitev odločilno, ali je bil ventil za vodo zaprt v času izdaje sklepa o izvršbi, bi moral upnik ob vsakem posameznem zaprtju ventila za vodo vložiti nov izvršilni predlog, pa ob odprtem ventilu v času izdaje sklepa o izvršbi ne bi mogel uspeti, ali pa bi moral trpeti protipravno stanje in biti do izdaje sklepa o izvršbi brez vode. To pa ne pomeni zagotovitve pravice do sodnega varstva pri izvršitvi izvršilnega naslova.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more enostransko preklicati. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Slednjega pa pritožnica ni izkazala, zato je odločitev prvega sodišča, ki je za dediča premoženja po zapustnici štelo pritožničinega očeta, pravilna.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2.
odpust obveznosti – ustavitev postopka – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – odpoved premoženjski pravici – brezplačno opravljanje funkcije direktorja
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.
Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – vrnitev v naravi – gozd – stroški upravljanja zavezanca – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Realni položaj denacionalizacijskega zavezanca s hipotetičnim položajem upravičenca glede določanja višine nadomestila pravzaprav nima dosti skupnega, le izhodišče (uporaba taiste nepremičnine) jima je skupno. Samodejna preslikava v smislu „enake dohodke in stroške, kot jih je imel zavezanec, bi imel tudi upravičenec“ je materialnopravno zgrešena. Res pa mora zavezanec opredeliti stroške, ki jih je imel z upravljanjem, kar omogoča sodišču, da preveri, ali bi taiste stroške (in v kakšni višini) imel tudi upravičenec, če bi upravljal s taisto nepremičnino v istem časovnem obdobju, in da ugotovi njegovo neto korist.
Položaj tožnikov v obravnavni zadevi tudi ni povsem hipotetičen in tudi ne povsem neodvisen od realnega položaja, v katerem je z nepremičninami gospodarila tožena stranka. Njen položaj je bil ustrezno (in realno) upoštevan tako, da so tožniki predpostavili (in sodišče jim je sledilo), da bi gospodarili v enakem obsegu, kot je gospodarila tožena stranka – tj. da bi posekali enako količino lesa v enakem obdobju. Povedano drugače: hipoteza o gospodarjenju tožnikov je znotraj realnega okvirja, v katerem je gospodarila tožena stranka. Metoda izračuna koristi tega gospodarjenja (tj. koristi od posekanega lesa) pa je odvisna od okoliščin na strani upravičencev in pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta, ki jo je izbralo sodišče prve stopnje, povsem primerna in ustrezna.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080258
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 378. ZBPP člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravno priznana škoda – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije
Stroški izvedbe dokaza z izvedencem, založeni iz proračunskih stroškov, so sestavni del stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja - dolžnik kot lastnik stanovanja - ureditvena začasna odredba - sklep o prodaji - izpraznitveni sklep - pravnomočnost sklepa o prodaji - izvršitev sklepa - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo sklepa - pravna sredstva v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje bi dolžniku lahko že s sklepom o prodaji naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, kot to določa drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP. Ker sta sklep o prodaji in tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postala pravnomočna, sta postopanji sodišča prve stopnje, ki je izdalo sklep, s katerim je tožniku naložilo, da mora izprazniti mansardno stanovanje, kot tudi upravitelja, ki je tožnika pozval, da to stori, nedvomno zakoniti. Tožnik s predlagano začasno odredbo, v dani dejanski in pravni situaciji, ne more preprečiti izvršitve sklepa z dne 12. 1. 2017. Pred pravnomočnostjo pa se le-ta, glede na določbo tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP, tudi sicer ne bo izvrševal, saj postane izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja šele, ko postane pravnomočen. V kolikor pa tožnik meni, da za izdajo sklepa niso bili izpolnjeni pogoji oziroma da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev sklepa, le-te lahko uveljavlja s pravnimi sredstvi, ki so zoper sklep oziroma njegovo izvršitev predvideni v stečajnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086467
ZOR člen 178, 178/4.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – uporaba tujega prava – makedonsko pravo – škoda, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost
Zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženca in drugo toženko sodišče prve stopnje utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi slednja dva (kot naj bi to ugovarjala) izkazala, da je bil za nastanek predmetne prometne nesreče kriv izključno tretje toženec. Stališča glede vprašanja dovoljenosti uveljavljanja tega ugovora v času veljavnosti nekdanjega ZOR niso bila enoznačna. Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 983/1994 z dne 28. 6. 1995, ki je v zvezi z uporabo četrtega odstavka 178. člena ZOR, jasno poudarilo, da krivda le enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost „drugim“. Takšno naziranje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skladno z namenom, zaradi katerega je (objektivna) odgovornost imetnikov (premikajočih se) motornih vozil napram drugim (to je osebam, ki v času škodnega dogodka to niso) sploh vzpostavljena. Ta ni vzpostavljena zaradi njihove morebitne krivde, ampak (ne glede na njen obstoj) zaradi (povečane) škodne nevarnosti, ki jo takšno obratovanje (delovanje) napram drugim predstavlja.
sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00002487
URS člen 54.. ZZZDR člen 106.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do družinskega življenja - otrokova korist - stiki med otrokom in biološkim staršem, ki mu je bila roditeljska pravica odvzeta
V okviru ugotavljanja otrokove koristi treba namreč upoštevati tako načelo, da je v otrokovo korist, da se družinske vezi pretrgajo le izjemoma (na kar opozarja pritožba), kot tudi načelo, da je otroku v korist, da odrašča in se razvija v varnem in zdravem okolju. Pravica do družinskega življenja predlagateljice ne upravičuje do stikov, ki bi škodovali dekličinemu zdravju in razvoju. Če so stiki za deklico škodljivi, se mora materina pravica umakniti dekličini.
Nesorazmerno zadolževanje iz 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov. Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. Toda čeprav je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, pa iz dolžnikovih navedb niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni mogoč zaključek, da je bilo dolžnikovo ravnanje razumno in poslovno logično.
kršitev pravice do obrambe - pravni pouk obdolžencu o pravici do zagovornika - pogoji za opravo glavne obravnave brez zagovornika - ustreznost vročitve vabila za glavno obravnavo - minimalni rok za pripravo obrambe
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu vročilo obtožni predlog in vabilo za prvo glavno obravnavo. V vabilu so bili zapisani vsi pravni pouki iz prejšnje točke tega sklepa. Prva glavna obravnava je bila razpisana za 2. 9. 2014, vabilo pa je bilo obdolžencu vročeno preko izvršitelja 15. 8. 2014, torej zadosti časa za pripravo obrambe, predvsem pa še dovolj časa, da bi si vzel zagovornika, čeprav se je zaradi bolezni opravičil. Sodišče prve stopnje je nato obdolženca še večkrat vabilo na glavne obravnave in v vabilih vedno znova zapisalo ustrezne pravne pouke in obdolženca opozorilo na posledice, v kolikor si zagovornika ne bo vzel. Obdolženčev očitek sodišču prve stopnje, da se glavne obravnave ni udeležil in si ni najel zagovornika, ker je vabilo prejel le dva dni pred obravnavo, zato ne more imeti uspeha zaradi zgoraj obrazloženih okoliščin. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, kot tudi ne pravica do zagovornika, saj je bil, kot je bilo že obrazloženo, večkrat poučen, da si sme vzeti zagovornika in večkrat poučen o posledicah, če tako ne bo ravnal. Sicer pa obdolženec v svoji kratki pritožbi ne pove in ne obrazloži, kako bi naj smiselno uveljavljana kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP, v kolikor bi bila zares podana, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
pobot – pogoji za pobot – pobotna izjava – zapadlost terjatve – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je bilo mnenja, da pobotne izjave ni podala, v sklopu materialnega procesnega vodstva pozvati k pojasnitvi njenih trditev. V konkretnem primeru je namreč tožečo stranko na nesklepčnost njene trditvene podlage izrecno opozorila že tožena stranka. V takem primeru pa materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev v zvezi z zapadlostjo svoje domnevne terjatve, kar je sicer pogoj za pobotanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023541
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372. KZ-1 člen 173, 173/3.
spolna zloraba osebe, mlajše od 15 let - izpovedba oškodovanke - kršitev kazenskega zakona - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Zagovornica nadalje uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, vendar tudi te kršitve ne konkretizira, saj ne navaja, katero kršitev iz člena 372 ZKP uveljavlja. Je pa očitno, da kršitev kazenskega zakona uveljavlja kot posledico zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ko navaja, da izvedeni dokazi ne potrjujejo, da je pri oškodovanki prišlo do zlorabe. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba, ali je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja ali ne, je stvar dejanske presoje in ne v pritožbi zatrjevane kršitve kazenskega zakona.
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2, 78, 78/2, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13. ZZD člen 268, 268/1.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine - oznaka denacionalizacijskega zavezanca v odločbi o denacionalizaciji - načelo prirejenosti postopkov - aktivna legitimacija dedičev pokojnega denacionalizacijskega upravičenca - pravica uporabe v družbeni lastnini
V skladu drugim odstavkom 78. člena ZDen zapuščina pokojnega denacionalizacijskega upravičenca preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, zato je najkasneje ob pravnomočnosti le - te na dediče denacionalizacijskega upravičenca prešel tudi premoženjski zahtevek po določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe v smeri, da z dodatnim sklepom o dedovanju ni zajeta tudi terjatev, ki je predmet tega postopka, neutemeljene.
Prav tako je sodna praksa izoblikovala stališče, da zahtevek po 72. členu ZDen ni zahtevek glede katerega bi dediči, kot člani skupnosti dedičev, morali nastopati skupaj. Podlaga tožbe je namreč prikrajšanost upravičenca do denacionalizacije oziroma njegovih dedičev, ker premoženja v času od uveljavitve ZDen do izdaje odločbe o denacionalizaciji niso mogli uporabljati oziroma ga upravljati in z njim razpolagati. Niti splošna obligacijska določila, niti 72. člen ZDen dedičev ne silijo, da zahtevek po 72. členu ZDen uveljavijo skupaj. Posledica dejstva, da premoženja določen čas ni bilo mogoče uporabljati, ga upravljati oziroma z njim razpolagati, se je namreč odrazila v sferi vsakega od dedičev in zato vsak od njih samostojno odloča, ali bo to prikrajšanje uveljavil ali ne. Gre za individualno prikrajšanje in ne prikrajšanje skupnosti dedičev in je zato vsak od dedičev samostojno legitimiran za uveljavitev tovrstnega zahtevka.
ZDen sicer res ni določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena, vendar je rešitev tega vprašanja v sodni praksi jasna. Vrhovno sodišče RS je namreč zavzelo enotno stališče, da je pasivno legitimiran za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja denacionalizacijski zavezanec. Glede tega, kdo je denacionalizacijski zavezanec, pa je pravdno sodišče vezano na izrek denacionalizacijske odločbe.
Če je izrek denacionalizacijske odločbe v nasprotju z dejanskim stanjem, bi morala toženka to napako odpraviti s pravnimi sredstvi v denacionalizacijskem postopku in tovrstnih ugovor ne more uveljavljati v predmetni pravdi. Upravna odločba je namreč izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, je zato mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Če upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti, ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (13. člen ZPP). Navedeno je izraz načela prirejenosti postopkov, v skladu s katerim so sodišča in drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah ali pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in vsak odloča v mejah svojih pristojnosti.
Za odločitev v zadevi ni bistveno, da navedena odločba z dne 1. 8. 1963 ni bila zemljiškoknjižno izvedena, saj vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZDen pravico uporabe na spornih nepremičninah.
Vrhovno sodišče RS je namreč že večkrat pojasnilo, da ZDen v drugem odstavku 72. člena sicer res določa, da se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, vendar razlaga te zakonske določbe po načelu a contrario pripelje do jasnega zaključka, da se tovrstni zahtevki denacionaliziranih upravičencev priznavajo za čas od uveljavitve zakona do vrnitve denacionaliziranega premoženja.
ZFPPIPP člen 233, 233/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma iz proračuna sodišča - DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, znesek najnižjega nadomestila predstavlja znesek z vključenim DDV, saj le tako določen znesek zadostuje za kritje najnižjega nadomestila. Prav tako je v novejši sodni praksi uveljavljeno stališče, da je pri določitvi zneska najnižjega predujma treba upoštevati tudi prispevke, ki jih je potrebno plačati. Res je zavezanec za plačilo prispevkov stečajni dolžnik, medtem ko je zavezanec za plačilo DDV upravitelj. Vendar pa je iz navedenega razvidno, da le skupni znesek predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki mora biti na voljo upravitelju, da lahko izpelje stečajni postopek.
ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 309/3.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priznana izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
V končnem seznamu pod zaporedno številko 33 in 34 upnikoma prizna izločitvena pravica ter je tudi upravitelj v pojasnilu glede Dodatnega seznama navedel, da so v njem navedene utemeljene izločitvene pravice, ko je upravitelj priznal izločitveno pravico na nepremičnini, kjer se je kot nesporno ugotovilo, da je izločitveni upnik lastnik in posestnik. Če je torej priznana upnikoma izločitvena pravica (lastninska pravica), izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potrebna (prim. 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ter tretji odstavek 309. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1).