sposobnost biti pravdna stranka - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Tožena stranka je ob vložitvi tožbe bila samostojni podjetnik in tako jo je pravilno označila tožeča stranka, ki vtožuje terjatve do tožene stranke za obveznosti, ki jih je ta imela kot samostojni podjetnik. Definicijo samostojnega podjetnika daje šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da je podjetnik po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Ker je samostojni podjetnik torej fizična oseba, za odločanje o o sposobnosti biti pravdna stranka ni odločilna firma podjetnika, ki vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine in ki (praviloma) usahne z izbrisom iz poslovnega registra, pač pa je odločilno, da je fizična oseba, kar je tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, prenehanje opravljanja dejavnosti pa ne pomeni prenehanja stranke. Postopek se tako lahko nadaljuje brez prekinitve in po pravilih za civilne spore. Pripoznava dolga ima učinke pretrganja zastaranja in je določba 364. člena OZ, ki ureja pripoznavo dolga umeščena v odsek o pretrganju zastaranja. Z določbo 369. člena OZ je opredeljeno, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Zastranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne znova teči od pripoznave.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba – prijava izločitvene pravice – prijava terjatve po objavi javne dražbe
Ker je bila izločitvena pravica pritožnice prijavljena v stečajni postopek nad dolžnikom po tem, ko je sodišče prve stopnje že objavilo razpis javne dražbe za prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice (tudi zaznamba izbrisne tožbe je začela učinkovati po tem), javna dražba pa je bila uspešna, prijava izločitvene pravice (in zaznamba izbrisne tožbe), glede na določbo 4. in 5. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ne moreta predstavljati ovire za prodajo sporne nepremičnine oziroma za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem, ki je na dražbi uspel.
motenje posesti - izvršba - določljivost naložene obveznosti - nedenarna obveznost - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova, izdanega v motenjski pravdi, je potrebno upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve.
ZD člen 132, 133, 135, 135/1, 135/2, 207, 207/3, 208.
dedna izjava – sprejem dediščine – izjava o sprejemu dediščine – konkludentno ravnanje – registracija vozila – posli redne uprave zapuščine – ohranjanje vrednosti zapuščine – nemožnost odpovedi dediščini
Registracija avtomobila na svoje ime je eno od ravnanj, ki pritičejo lastniku, zato ni mogoče zastopati stališča, da bi tak ukrep predstavljal zgolj ukrep za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080275
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/3.
direktna tožba – nezgoda pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Delodajalec odškodninsko ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, ampak odgovarja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za odškodninsko odgovornost predpisuje OZ.
SPZ je res opustil konstrukcijo posesti pravice in varstvo služnosti na tej podlagi. Vendar pa je tudi po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti, in sicer na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu.
Velja, da se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Takšno izvrševanje služnosti je bilo v okviru rabe skladno z naravo gospodujočega zemljišča, ki je bilo kmetijsko zemljišče – travnik (II Ips 461/2005).
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081758
ZZZDR člen 4. OZ člen 142. ZPP člen 315.
odgovornost staršev – skrb za otrokov uspešen osebnostni razvoj – agresija do učencev – napadalno ravnanje do sovrstnikov
Toženca sta bila popustljiva do A.-jevega ravnanja, njuni ustreznejši vzgojni ukrepi pa so izostali, čeprav sta videla, da zgolj pogovori z A. ne zadoščajo za odpravo njegovih težav (konfliktno, agresivno in napadalno ravnanje do učencev, pa tudi do učiteljev z verbalnimi in fizičnimi izpadi). Kljub poznavanju A.-jevih vedenjskih izpadov toženca nista storila vsega potrebnega v okviru svoje starševske dolžnosti, da poskrbita za A.-jev uspešen osebnostni razvoj (4. člen ZZZDR), saj nista že pred obravnavanim škodnim dogodkom poiskala ustrezne strokovne pomoči za A. (to sta storila šele po tem dogodku).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086808
URS člen 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do odškodnine – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – denarna odškodnina pravni osebi – poseg v ugled in dobro ime pravnih oseb – okrnitev ugleda in dobrega imena – pravica do ugleda in dobrega imena – osebnostna pravica – kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – tehtanje pravic – konflikt pravic – širjenje neresnic – dopustna strokovna kritika – zatrjevanje dejstev – podajanje mnenj – namen odškodnine – opravičilo – preklic izjave – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – trditvena podlaga – ugotovitev nezatrjevanih dejstev – prekoračena trditvena podlaga – razpravno načelo – dokazni predlog
Ker so izpovedbe le dokazno sredstvo, s katerim ni mogoče nadomeščati manjkajočih trditev, je takšno ravnanje v nasprotju z razpravnim načelom.
Izpovedbo priče je mogoče upoštevati kot dokaz le glede dejstev, v zvezi s katerimi je bil podan dokazni predlog za njeno zaslišanje.
V primerih kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do ugleda in dobrega imena mora sodišče opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji ter nato vrednostno pretehtati pomen obeh pravic in težo posega.
Sankcije po 178. in 183. členu OZ se medsebojno ne izključujejo, temveč je potrebno v vsakem primeru skrbno presoditi, ali je namen, ki ga zasleduje odškodnina, s prejemom opravičila oziroma preklicem izjave že dosežen.
STVARNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – POGODBENO PRAVO
VSL0081770
ZEKom-1 člen 2, 9, 19, 91. ZPNačrt člen 89. SPZ člen 8, 16. ZIZ člen 174. ZFPPIPP člen 342, 342/1.
lastninska pravica na kabelski infrastrukturi – javno komunikacijsko omrežje – lex specialis – stvarna služnost – stvarna služnost v javno korist – optični kabel – postavitev elektronske komunikacije
Tožeča stranka je dokazala, da je pretežno zgradila infrastrukturo za gospodarsko javno infrastrukturo. Dokončala jo je tožena stranka na podlagi pogodbe z investitorjem, ki je kupil podjetje v stečaju, ki je prvotno začelo graditi stanovanjske objekte za prodajo in s katerim je sklenila pogodbo tožeča stranka. Tožena stranka je dokončala infrastrukturo in izvaja in uporablja javno komunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo. Tožeča stranka ni lastnik komunikacijskega omrežja, ni dokazala obstoja stvarne služnosti in tudi ne takšne služnosti v javno korist, ki bi izključevala toženo stranko iz uporabe omrežja in objektov gospodarske infrastrukture. Zato je neutemeljena negatorna tožba in podredni obogatitveni zahtevek.
Zgolj trditev tožnika, da bi ga zapustnik kot svojega edinega otroka moral omeniti v oporoki (čeprav nista imela kot oče in sin skoraj nobenih stikov), za dokazovanje zvijačnega ravnanja toženke ne zadostuje.
izločitev dokazov - hišna preiskava - vsebina zapisnika o hišni preiskavi - zaseg predmetov - natančnejši popis zaseženih predmetov - vsebinska pomanjkljivost opravljenega preiskovalnega dejanja - analogija med zasegom spisov in predmetov, katerih popis zaradi številčnosti ni mogoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.
ZFPPIPP člen 233, 233/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma iz proračuna sodišča - DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, znesek najnižjega nadomestila predstavlja znesek z vključenim DDV, saj le tako določen znesek zadostuje za kritje najnižjega nadomestila. Prav tako je v novejši sodni praksi uveljavljeno stališče, da je pri določitvi zneska najnižjega predujma treba upoštevati tudi prispevke, ki jih je potrebno plačati. Res je zavezanec za plačilo prispevkov stečajni dolžnik, medtem ko je zavezanec za plačilo DDV upravitelj. Vendar pa je iz navedenega razvidno, da le skupni znesek predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki mora biti na voljo upravitelju, da lahko izpelje stečajni postopek.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023498
URS člen 34, 35, 37. OZ člen 131. ZDR člen 6, 146. ZSPJS člen 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 4.
diskriminacija in neenako obravnavanje na delovnem mestu - poseg v čast in dobro ime - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti
Pošta, ki je bila naslovljena na šolo s pripisom za tožnico (brez posebne oznake osebno ali zaupno), in katerega pošiljatelj je bil učbeniški sklad, se je nanašalo na tožničino delo v šoli in ne gre za osebno pošto tožnice, ki jo sicer varuje pravica do tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS). Kot naslovnik je bila v pismu namreč določena šola in ne tožnica, zato jo je toženka kot ravnateljica smela odpreti.
Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v pretežnem delu izpolnil, za neizpolnitev dela obveznosti pa so bili podani objektivni dejavniki, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe (tudi upoštevaje nesorazmernost določene kazni napram višini preostanka neplačanega dolga).
Nesorazmerno zadolževanje iz 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov. Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. Toda čeprav je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, pa iz dolžnikovih navedb niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni mogoč zaključek, da je bilo dolžnikovo ravnanje razumno in poslovno logično.
zvin in udarnina desne rame - degenerativne spremembe - delovna nesreča - zdravje in varnost pri delu - sesutje obrabljenih nosil kot delovnega orodja - odgovornost za drugega
Odgovorna oseba mora oškodovanca vzeti takega, kakršen je, in mu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
Naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, zato ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel enakega obsega škode in da je bila tožnica zaradi predhodnih degenerativnih sprememb bolj občutljiva in je utrpela večji obseg škode.
ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 309/3.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priznana izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
V končnem seznamu pod zaporedno številko 33 in 34 upnikoma prizna izločitvena pravica ter je tudi upravitelj v pojasnilu glede Dodatnega seznama navedel, da so v njem navedene utemeljene izločitvene pravice, ko je upravitelj priznal izločitveno pravico na nepremičnini, kjer se je kot nesporno ugotovilo, da je izločitveni upnik lastnik in posestnik. Če je torej priznana upnikoma izločitvena pravica (lastninska pravica), izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potrebna (prim. 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ter tretji odstavek 309. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.
Ker unovčenje premoženja samo po sebi ne more predstavljati nevarnosti za upnika, bi tožeča stranka morala predlagati tako vrsto zavarovanja, ki bi preprečala zaključek likvidacije.