sposobnost biti pravdna stranka - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Tožena stranka je ob vložitvi tožbe bila samostojni podjetnik in tako jo je pravilno označila tožeča stranka, ki vtožuje terjatve do tožene stranke za obveznosti, ki jih je ta imela kot samostojni podjetnik. Definicijo samostojnega podjetnika daje šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da je podjetnik po tem zakonu fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Ker je samostojni podjetnik torej fizična oseba, za odločanje o o sposobnosti biti pravdna stranka ni odločilna firma podjetnika, ki vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine in ki (praviloma) usahne z izbrisom iz poslovnega registra, pač pa je odločilno, da je fizična oseba, kar je tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, prenehanje opravljanja dejavnosti pa ne pomeni prenehanja stranke. Postopek se tako lahko nadaljuje brez prekinitve in po pravilih za civilne spore. Pripoznava dolga ima učinke pretrganja zastaranja in je določba 364. člena OZ, ki ureja pripoznavo dolga umeščena v odsek o pretrganju zastaranja. Z določbo 369. člena OZ je opredeljeno, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Zastranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne znova teči od pripoznave.
ZD člen 132, 133, 135, 135/1, 135/2, 207, 207/3, 208.
dedna izjava – sprejem dediščine – izjava o sprejemu dediščine – konkludentno ravnanje – registracija vozila – posli redne uprave zapuščine – ohranjanje vrednosti zapuščine – nemožnost odpovedi dediščini
Registracija avtomobila na svoje ime je eno od ravnanj, ki pritičejo lastniku, zato ni mogoče zastopati stališča, da bi tak ukrep predstavljal zgolj ukrep za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080263
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
razmerja med starši in otroki – določitev stikov z otrokom – stroški postopka – prosti preudarek – obrazložitev stroškovne odločitve
Sodišče prve stopnje je standardu obrazloženosti stroškovnega dela odločitve zadostilo. Izhajalo je iz okoliščine, da so udeležencema nastali primerljivi pravdni stroški, da je bil njun uspeh delen ter da sta kot starša zainteresirana za ureditev stikov na način, ki je v največji možni meri v korist otrok. Takšne okoliščine pritrjujejo pravilnosti zaključka, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.
darilna pogodba – pogoji za preklic darilne pogodbe – slabo finančno stanje obdarjenca
Vsa pravno relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče, izkazujejo, da niso podani pogoji za preklic darilne pogodbe, ker bi bilo ogroženo tožničino preživljanje. Preklic darilne pogodbe ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Slabo finančno stanje toženca pa nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - prenos terjatve - prenos v izterjavo - sklep o prenosu - pritožba dolžnikovega dolžnika
S prenosom dolžnikove terjatve v izterjavo dobi upnik ob zapadlosti pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo terjatve, vendar lahko dolžnikov dolžnik še vedno utemeljeno ugovarja plačilu (prvi in tretji odstavek 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik na voljo pot pravde.
OZ člen 6, 6/2, 271, 349, 364, 374, 376, 381, 1019, 1019/1. ZOR člen 374, 1019, 1019/1.
poroštvo – porok in plačnik – ugotavljanje višine terjatve – delno plačilo – pripoznava dolga – obračun zakonskih zamudnih obresti – trditveno in dokazno breme – pretrganje zastaranja – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je obresti od uveljavljane terjatve treba obračunati skladno z določili pogodbe in da so predloženi obračuni obresti nejasni. Spregledalo pa je, da je toženka v pravdni zadevi, ki se je vodila na osnovi hipotekarne tožbe, priznala neplačani del terjatve. Med strankama je nesporno, da je s hipoteko zavarovana ista terjatev, kot jo je toženka dolžna plačati kot plačnica in porok. Plačil, ki naj bi bila izvedena pred toženkino pripoznavo terjatve, ni treba ugotavljati ali preverjati, ker je toženka višino obveznosti priznala. Isto velja za obrestovanje pred pripoznavo zahtevka.
Neutemeljeno se sodišče prve stopnje sklicuje tudi na tožničine pomanjkljive trditve v zvezi s plačanim delom terjatve. Ker je tovrstne trditve podala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme plačanega dela terjatve, tožnica zaradi svoje pasivnosti pri opredeljevanju plačanega dela terjatve ne sme biti prizadeta.
Tožnici je bila omogočena varna hoja po stopnicah, ki so bile ustrezne kvalitete in širine ter primerno osvetljene, še kaj več pa tožena stranka ni bila dolžna storiti, tako da so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela pri hoji navzdol po stopnicah.
Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - določno opredeljena terjatev
Za utemeljenost predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti ne zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080258
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 378. ZBPP člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravno priznana škoda – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije
Stroški izvedbe dokaza z izvedencem, založeni iz proračunskih stroškov, so sestavni del stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
Ker gre pri sporni pogodbi po vsebini za pogodbo o preužitku, ki je odplačna in aleatorna, so brez pomena pritožbeni očitki, da se pogodba ni izpolnjevala ali vsaj ne dovolj dolgo, ker sta starša pravdnih strank kmalu po njeni sklenitvi umrla.
izločitev dokazov - hišna preiskava - vsebina zapisnika o hišni preiskavi - zaseg predmetov - natančnejši popis zaseženih predmetov - vsebinska pomanjkljivost opravljenega preiskovalnega dejanja - analogija med zasegom spisov in predmetov, katerih popis zaradi številčnosti ni mogoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.
kršitev pravice do obrambe - pravni pouk obdolžencu o pravici do zagovornika - pogoji za opravo glavne obravnave brez zagovornika - ustreznost vročitve vabila za glavno obravnavo - minimalni rok za pripravo obrambe
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu vročilo obtožni predlog in vabilo za prvo glavno obravnavo. V vabilu so bili zapisani vsi pravni pouki iz prejšnje točke tega sklepa. Prva glavna obravnava je bila razpisana za 2. 9. 2014, vabilo pa je bilo obdolžencu vročeno preko izvršitelja 15. 8. 2014, torej zadosti časa za pripravo obrambe, predvsem pa še dovolj časa, da bi si vzel zagovornika, čeprav se je zaradi bolezni opravičil. Sodišče prve stopnje je nato obdolženca še večkrat vabilo na glavne obravnave in v vabilih vedno znova zapisalo ustrezne pravne pouke in obdolženca opozorilo na posledice, v kolikor si zagovornika ne bo vzel. Obdolženčev očitek sodišču prve stopnje, da se glavne obravnave ni udeležil in si ni najel zagovornika, ker je vabilo prejel le dva dni pred obravnavo, zato ne more imeti uspeha zaradi zgoraj obrazloženih okoliščin. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, kot tudi ne pravica do zagovornika, saj je bil, kot je bilo že obrazloženo, večkrat poučen, da si sme vzeti zagovornika in večkrat poučen o posledicah, če tako ne bo ravnal. Sicer pa obdolženec v svoji kratki pritožbi ne pove in ne obrazloži, kako bi naj smiselno uveljavljana kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP, v kolikor bi bila zares podana, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
pobot – pogoji za pobot – pobotna izjava – zapadlost terjatve – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je bilo mnenja, da pobotne izjave ni podala, v sklopu materialnega procesnega vodstva pozvati k pojasnitvi njenih trditev. V konkretnem primeru je namreč tožečo stranko na nesklepčnost njene trditvene podlage izrecno opozorila že tožena stranka. V takem primeru pa materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev v zvezi z zapadlostjo svoje domnevne terjatve, kar je sicer pogoj za pobotanje.
Nesorazmerno zadolževanje iz 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov. Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. Toda čeprav je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, pa iz dolžnikovih navedb niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni mogoč zaključek, da je bilo dolžnikovo ravnanje razumno in poslovno logično.
ZFPPIPP člen 233, 233/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma iz proračuna sodišča - DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, znesek najnižjega nadomestila predstavlja znesek z vključenim DDV, saj le tako določen znesek zadostuje za kritje najnižjega nadomestila. Prav tako je v novejši sodni praksi uveljavljeno stališče, da je pri določitvi zneska najnižjega predujma treba upoštevati tudi prispevke, ki jih je potrebno plačati. Res je zavezanec za plačilo prispevkov stečajni dolžnik, medtem ko je zavezanec za plačilo DDV upravitelj. Vendar pa je iz navedenega razvidno, da le skupni znesek predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki mora biti na voljo upravitelju, da lahko izpelje stečajni postopek.
Po določbi 15. člena ZARSS pogojno soglasje za mediacijo ni dopustno in tako ni pogojev za prekinitev postopka po 6. točki 205. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZARSS.
Ker unovčenje premoženja samo po sebi ne more predstavljati nevarnosti za upnika, bi tožeča stranka morala predlagati tako vrsto zavarovanja, ki bi preprečala zaključek likvidacije.
plačilo stroškov obratovanja – smetarina – zavezanec za plačilo stroškov – pasivna legitimacija – lastnik poslovnega prostora – bremena skupne stvari – pravna narava odloka – podzakonski predpis
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodi tudi plačilo smetarine) že po zakonu bremeni njene lastnike (ne glede na to, kdo je dejanski uporabnik prostora). Takšno je tudi stališče sodne prakse (prim. VSL II Cpg 85/2015, I Cpg 462/2010, II Cp 861/2011, I Cpg 165/2012). Posledično niti ni pravno odločilno, ali je tožena stranka k plačilu zavezana tudi na podlagi sprejetih odlokov Občinskega sveta Občine Piran ali ne. Odlok namreč v nobenem primeru nima narave specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu tretjega odstavka 153. člena Ustave RS v skladu z ustavo in zakoni. Povedano drugače: z odlokom ni mogoče izključiti obveznosti, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi zakona. Če jih, je tak odlok nezakonit.
Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v pretežnem delu izpolnil, za neizpolnitev dela obveznosti pa so bili podani objektivni dejavniki, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe (tudi upoštevaje nesorazmernost določene kazni napram višini preostanka neplačanega dolga).