plačilo stroškov obratovanja – smetarina – zavezanec za plačilo stroškov – pasivna legitimacija – lastnik poslovnega prostora – bremena skupne stvari – pravna narava odloka – podzakonski predpis
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodi tudi plačilo smetarine) že po zakonu bremeni njene lastnike (ne glede na to, kdo je dejanski uporabnik prostora). Takšno je tudi stališče sodne prakse (prim. VSL II Cpg 85/2015, I Cpg 462/2010, II Cp 861/2011, I Cpg 165/2012). Posledično niti ni pravno odločilno, ali je tožena stranka k plačilu zavezana tudi na podlagi sprejetih odlokov Občinskega sveta Občine Piran ali ne. Odlok namreč v nobenem primeru nima narave specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu tretjega odstavka 153. člena Ustave RS v skladu z ustavo in zakoni. Povedano drugače: z odlokom ni mogoče izključiti obveznosti, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi zakona. Če jih, je tak odlok nezakonit.
Ker unovčenje premoženja samo po sebi ne more predstavljati nevarnosti za upnika, bi tožeča stranka morala predlagati tako vrsto zavarovanja, ki bi preprečala zaključek likvidacije.
kršitev pravice do obrambe - pravni pouk obdolžencu o pravici do zagovornika - pogoji za opravo glavne obravnave brez zagovornika - ustreznost vročitve vabila za glavno obravnavo - minimalni rok za pripravo obrambe
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu vročilo obtožni predlog in vabilo za prvo glavno obravnavo. V vabilu so bili zapisani vsi pravni pouki iz prejšnje točke tega sklepa. Prva glavna obravnava je bila razpisana za 2. 9. 2014, vabilo pa je bilo obdolžencu vročeno preko izvršitelja 15. 8. 2014, torej zadosti časa za pripravo obrambe, predvsem pa še dovolj časa, da bi si vzel zagovornika, čeprav se je zaradi bolezni opravičil. Sodišče prve stopnje je nato obdolženca še večkrat vabilo na glavne obravnave in v vabilih vedno znova zapisalo ustrezne pravne pouke in obdolženca opozorilo na posledice, v kolikor si zagovornika ne bo vzel. Obdolženčev očitek sodišču prve stopnje, da se glavne obravnave ni udeležil in si ni najel zagovornika, ker je vabilo prejel le dva dni pred obravnavo, zato ne more imeti uspeha zaradi zgoraj obrazloženih okoliščin. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, kot tudi ne pravica do zagovornika, saj je bil, kot je bilo že obrazloženo, večkrat poučen, da si sme vzeti zagovornika in večkrat poučen o posledicah, če tako ne bo ravnal. Sicer pa obdolženec v svoji kratki pritožbi ne pove in ne obrazloži, kako bi naj smiselno uveljavljana kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 371. člena ZKP, v kolikor bi bila zares podana, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
pobot – pogoji za pobot – pobotna izjava – zapadlost terjatve – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je bilo mnenja, da pobotne izjave ni podala, v sklopu materialnega procesnega vodstva pozvati k pojasnitvi njenih trditev. V konkretnem primeru je namreč tožečo stranko na nesklepčnost njene trditvene podlage izrecno opozorila že tožena stranka. V takem primeru pa materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev v zvezi z zapadlostjo svoje domnevne terjatve, kar je sicer pogoj za pobotanje.
Nesorazmerno zadolževanje iz 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov. Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. Toda čeprav je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, pa iz dolžnikovih navedb niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni mogoč zaključek, da je bilo dolžnikovo ravnanje razumno in poslovno logično.
ZIZ člen 270. SPZ člen 146, 146/1. ZZK-1 člen 91, 91/5.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – maksimalna hipoteka – subjektivna nevarnost
Redno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne.
Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00002487
URS člen 54.. ZZZDR člen 106.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do družinskega življenja - otrokova korist - stiki med otrokom in biološkim staršem, ki mu je bila roditeljska pravica odvzeta
V okviru ugotavljanja otrokove koristi treba namreč upoštevati tako načelo, da je v otrokovo korist, da se družinske vezi pretrgajo le izjemoma (na kar opozarja pritožba), kot tudi načelo, da je otroku v korist, da odrašča in se razvija v varnem in zdravem okolju. Pravica do družinskega življenja predlagateljice ne upravičuje do stikov, ki bi škodovali dekličinemu zdravju in razvoju. Če so stiki za deklico škodljivi, se mora materina pravica umakniti dekličini.
zvin in udarnina desne rame - degenerativne spremembe - delovna nesreča - zdravje in varnost pri delu - sesutje obrabljenih nosil kot delovnega orodja - odgovornost za drugega
Odgovorna oseba mora oškodovanca vzeti takega, kakršen je, in mu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
Naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, zato ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel enakega obsega škode in da je bila tožnica zaradi predhodnih degenerativnih sprememb bolj občutljiva in je utrpela večji obseg škode.
sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072637
SPZ člen 67, 67/2, 115, 118, 118/2.
upravnik – upravljanje s stvarjo – pravice in obveznosti na skupnih delih – stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o opravljanju storitev upravljanja – ključ delitve
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja pooblastila kupcev stanovanj in poslovnih prostorov (tj. brez investitorjevega lastnega deleža), katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, kot se zahteva za sklenitev pogodbe o upravljanju, je zavrnitev tožbenega zahtevka po pogodbeni podlagi pravilna.
Temeljna predpostavka za naložitev obveznosti etažnemu lastniku po katerikoli zakonski podlagi je pravilna uporaba ključa delitve za porazdelitev stroškov, ki odpadejo na etažnega lastnika v razmerju do celote. Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev o vtoževanih zneskih, ki odpadejo na toženo stranko ob upoštevanju predpisanega merila iz 115. člena SPZ, je zavrnitev tožbenega zahtevka po ostalih zakonskih podlagah (kondikcija, verzija, gestija in druge) pravilna.
pogodba o depozitu – bančni depozit – ustno sklenjena pogodba – poslovna praksa – zavarovanje kredita z vezanim depozitom – zastavna pravica na denarnih sredstvih – pritožbena glavna obravnava
Pritožbeno sodišče je dokazno oceno prvostopenjskega sodišča glede sklenitve pogodbe o vezavi depozita preverilo na glavni obravnavi in ji pritrjuje. Glede uporabe pogodbenega materialnega prava – pogodbe o zastavi vezanega depozita – pa s prvostopenjskim ne soglaša.
Tožena stranka je pogodbeno podlago za dne 20.1.2009 izveden prenos sredstev na depozitni račun izkazala; pa tudi, da je imela pogodbeno podlago za zaseg teh sredstev kot sredstev zavarovanja za obveznosti kreditojemalca C. d.o.o. iz kreditne pogodbe. Ker so trditve tožeče stranke o zavarovanja zelo skope oz. jih praktično ni, podrobnejše obravnavanje medsebojnih razmerij pravdnih strank iz naslova zavarovanja ni mogoče in tudi ni potrebno.
začasna odredba – nevarnost – verjetno izkazana nevarnost – odsvojitev dela premoženja – poslovni delež – nominalna in tržna vrednost poslovnega deleža
Nominalna vrednost poslovnega deleža je določena v začetku, v družbeni pogodbi, in se ne spreminja, razen če se spremeni družbena pogodba sama. Resnična (tržna) vrednost poslovnega deleža je odvisna od podjetniškega položaja družbe, ta pa je odvisna od mnogih dejavnikov.
Za izkaz nevarnosti ne zadošča, da dolžnik zgolj odsvoji dele premoženja. Pritožbeno sodišče bo to obrazložilo na primeru odsvojitve premoženja na temelju dvostransko zavezujoče pogodbe. Če ga dolžnik odsvoji z dvostransko zavezujočo pogodbo, pridobi za odsvojeni del premoženja odmeno. Sestava dolžnikovega premoženja se tako spremeni. Spremeni se lahko sicer tudi velikost, vendar tega na splošno ni mogoče domnevati. Zgolj odsvojitev dela premoženja z dvostransko zavezujočo pogodbo torej sama po sebi ne zmanjša verjetnosti, da bi bila nevarnost uveljavitve terjatve onemogočena ali precej otežena. Obstajati morajo še druge okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da bo zaradi sklenjenega pravnega posla trpelo uveljavljanje upnikove terjatve. Takšne okoliščine morajo biti sicer podane tudi pri enostransko zavezujočih pogodbah. Zatrjevati jih mora upnik.
ZPP člen 5, 5/1, 212, 213, 213/1. OZ člen 587, 587/1.
najemna pogodba za poslovni prostor - dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - neprimeren dokaz - manjkajoče trditve
Do dopisa z dne 16. 10. 2013, na katerega se sklicuje pritožba, se sodišče prve stopnje ni izrecno opredeljevalo oziroma mu ni namenilo posebne dokazne ocene. Vendar, po oceni višjega sodišča, s tem ni storilo očitane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je namreč vpogled v navedeno listino predlagala za dokazovanje trditve, da se po 10. 12. 2012 z družbo S. d. o. o. ni več dogovarjala ali soglašala, da ta uporablja sporni poslovni prostor. Tega dejstva dopis ne izkazuje. Za njegovo dokazovanje je povsem neprimeren, saj ne pove ničesar o tem, kaj se je med toženo stranko in družbo S. d. o. o. dogajalo med 10. 12. 2012 in 16. 10. 2013. Z opustitvijo njegove izrecne dokazne ocene tako sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069783
ZASP člen 168, 168/1. ZPP člen 216, 285.
avtorska pravica - kršitev avtorske pravice - nadomestilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorsko delo
Tožeča stranka je pri utemeljitvi tožbenega zahtevka v tožbi izhajala iz njej poznanih podatkov o prodanih količinah pijač in podala dokazni predlog, da naj sodišče pozove toženo stranko, da predloži podatke o prodanih količinah C. in J. v obdobju in v državah, na katere se nanaša tožbeni zahtevek. Podatki o tem, kako je tožena stranka oziroma z njo poslovno povezane osebe plasirala posamezne proizvode na trg, so nedvomno v sferi tožene stranke.
sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo– družbenik dolžnika – pravne posledice začetka stečajnega postopka – imenovanje upravitelja – postopek imenovanja upravitelja – dopolnitev pritožbe
Po določilu drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP lahko takrat, kadar sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Iz določila četrtega odstavka 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena pa izhaja, da lahko družbenik izpodbija samo domnevo insolventnosti. ZFPPIPP torej družbeniku izven tega okvira ne dovoljuje pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Zato delničar s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP ne more doseči procesne legitimacije. Družbenik se, kot rečeno, z začetkom stečajnega postopka strinja (primerjaj 1.1. točko pritožbe). Njegova pritožba proti 2. in 3. točki izreka sklepa pa glede na navedeno ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot tako zavrglo.
Pravdni postopek se začne s tožbo, ne konča pa se na pritožbenem sodišču z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Smiselno isto velja za stečaj, ki se začne s sklepom o začetku stečajnega postopka. V prid presoji, da sodišče prve stopnje tudi po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka imenuje istega upravitelja govori tudi določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP. Po tem določilu je nastanek pravnih posledic vezan na prvi sklep o začetku stečajnega postopka, kjer je upravitelj že imenovan.
Dokler prvostopenjski postopek ni pravnomočno zaključen, gre za isti postopek. Iz tega sledi, da bi praksa, za katero se zavzema pritožnik, to je imenovanje vsakič novega upravitelja v istem postopku ob vsakokratni razveljavitvi prvostopenjskega sklepa, ravno pomenila kršitev določila tretjega odstavka 116. člena ZFPPIPP, s tem pa morda tudi kršitev pravice do sodnega varstva ter poštenega sojenja. Enako pravilo kot za upravitelja po ZFPPIPP, velja tudi za sodnika, ki vodi pravdni postopek po ZPP. Po določilu 356. člena ZPP lahko pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom. Iz tega logično sledi pravilo, da se zadeva po razveljavitvi prvostopenjske odločbe sodišču praviloma vrne v nov postopek pred istim sodnikom. Smiselno isto pa velja tudi za imenovanje stečajnega upravitelja.
prekinitev postopka – prekinjen postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – vzorčni postopek – sklep procesnega vodstva – spremenjene okoliščine
Po prvem odstavku 279.b člena ZPP je prekinitev postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka fakultativna. Sodišče torej postopka ni dolžno prekiniti. Kadar pa to stori, gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in ga lahko kadarkoli spremeni, če, na primer, nastopijo drugačne okoliščine ali če položaj drugače oceni.
spor majhne vrednosti – pravočasno navajanje dejstev – pogodba o naročniškem razmerju – splošni pogoji
Če nasprotna stranka podrobnejšo opredelitev tožbene podlage zahteva v postopku v sporih majhne vrednosti, ki izvirajo iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, prvič šele v odgovoru na tožbo, podrobnejše navedbe nasprotne stranke v sledeči vlogi niso prepozne, če so ključne tožbene trditve vsebovane že v tožbi (oziroma v prvi vlogi). Raven konkretiziranosti tožbenih trditev je torej odvisna tudi od aktivnosti nasprotne stranke.
Ob ugotovljenem premoženjskem stanju toženca, ki prejema redni mesečni dohodek v povprečju v višini 660,00 EUR ter ob dejstvu, da nima preživninskih obveznosti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bo sodno takso v skupni višini 483,00 EUR zmožen plačati v desetih zaporednih mesečnih obrokih v znesku po 48,30 EUR, brez znatnega posega v njegov materialni položaj.
plačilo sodne takse – procesna predpostavka – predlog za oprostitev plačila sodne takse – nerazumljiva vloga – procesna sposobnost – dvom v procesno sposobnost
Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo. Kasneje pa je izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek s pritožbo. S tem je kršilo ZST-1, iz katerega izhaja dolžnost sodišča odločiti o predlogu za taksno oprostitev (12. člen ZST-1).
Zapis opravilne številke neke zadeve, ki se je vodila (ali se še vodi) pred sodiščem, na vlogi, ne pomeni nujno, da je treba vlogo obravnavati v okviru te zadeve.
Če se postavi dvom v procesno sposobnost določene osebe, se mora sodišče, preden ji nalaga razne obveznosti, prepričati ali ta oseba lahko opravlja pravdna dejanja.