odškodninska odgovornost delavca - velika malomarnost
Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izplačilo odškodnine za škodo na službenem vozilu, do katere je prišlo spornega dne, ko se je tožena stranka pri vzvratni vožnji zaletela v steber in s tem povzročila škodo na službenem vozilu. Ni mogoče govoriti o tem, da je tožena stranka škodo povzročila namenoma niti ji ni mogoče očitati hude malomarnosti. Pri vzvratni vožnji je bila posebno previdna, vendar trčenja kljub skrbnosti pri vzvratni vožnji ni mogla preprečiti, saj stebra, ki je bil temno modro pobarvan, v prostoru pa je bila popolna tema (ker so luči ugasnile), ni mogla videti. Ker tožeča stranka v postopku ni uspela dokazati, da je tožena stranka spornega dne ravnala namenoma ali s hudo malomarnostjo, njena odškodninska odgovornost ni podana.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 37, 37/2, 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila vse zakonske zahteve 40. člena ZZRZI. Tožena stranka tožniku ni mogla ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki bi ustrezali tožnikovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti delovnim izkušnjam, saj takšnega delovnega mesta ni imela, prav tako mu ni mogla najti službe pri drugih delodajalcih, zato mu je zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Zastaranje se torej podaljša za toliko časa, kolikor je bil obdolženec sodišču nedosegljiv, v obravnavanem primeru pa je nedosegljivost obdolžencev iz zdravstvenih razlogov onemogočala izvedbo glavne obravnave in v tem času za obdolženca, ki je takšno stanje povzročil, zastaranje ni teklo.
Tožnik se v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni mogel veljavno odpovedati vtoževanemu regresu za letni dopust niti vtoževanim razlikam v plači, ki so mu bile od plače odtegnjene brez njegovega pisnega soglasja, kot to zahteva drugi odstavek 136. člena ZDR-1.
ZUNEO člen 5, 5/1.. ZDR člen 6a, 45, 45/1, 45/2, 45/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nepremoženjska škoda - nadlegovanje
Ugotovljena ravnanja tožene stranke (ponudba za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu vzgojiteljica z dne 22. 9. 2011; omenjanje tožničinega imena v dopisu tedanje predsednice sveta zavoda,...) niso imela elementov trpinčenja na delovnem mestu ali kršitve obveznosti varovanja tožničine osebnosti, oziroma ni šlo za nedopustna ravnanja, zaradi katerih bi bila tožnica upravičena do denarne odškodnine iz naslova zatrjevane nepremoženjske škode.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje naslov – navedba naslova v pravdi – vročanje sodnih pisanj – zatrjevana sprememba prebivališča – odziv na poslana pisanja
Potem ko je več kot leto dni pred vročanjem spornega pisanja prenehalo pooblastilno razmerje med tožencem in odvetnikom, je sodišče vsa pisanja pošiljalo na isti in edini naslov, ki ga je toženec navedel v pravdi. Vsa sodna pisanja od izdaje sodbe dalje so mu bila poslana v obdobju, za katerega trdi, da je imel prijavljeno bivališče v Nemčiji. Sodišča o zatrjevani spremembi naslova ni obvestil, čeprav je bil to dolžan (prvi odstavek 145. člena ZPP). Glede na to, da se je tako pred pozivom za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse kot potem, na vsa pisanja, poslana na isti naslov (in vročena na enak način), odzval, jih je očitno prejel.
stiki otrok s staršem - odklanjanje stikov - prisilno izvrševanje stikov
Otrok, ki je dosegel 15 let starosti in je pred sodiščem podal izjavo, da odklanja stike z očetom, se ne sme s prisilnimi sredstvi siliti v stike, katere odklanja.
odlog plačila sodne takse - pravna oseba - čas odloga plačila - izjemne okoliščine - daljši čas - smiselna uporaba določb za pravne osebe - premoženje za plačilo sodne takse - terjatev za neplačano najemnino - vtoževana terjatev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da edino premoženje tožeče stranke, ki ga ima tožeča stranka za razpolago za plačilo sodne takse, predstavlja terjatev za neplačano najemnino, ki jo tožeča stranka vtožuje od tožene stranke v tem postopku. Pravilne so pritožbene navedbe, da so v obravnavanem primeru zato podane izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka postopka tega postopka in je odločitev prve stopnje materialnopravno zmotna. Ker predstavlja terjatev tožene stranke, ki jo tožeča stranka vtožuje v tem postopku njeno edino premoženje, je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka predmetnega postopka utemeljen.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča, da je bilo v predsodnem postopku pravilno upoštevano premoženjsko stanje tožnika, njegov in ženin invalidski status, mesečni stanovanjski stroški, plačilo najemnine za neprofitno stanovanje, kot tudi odplačevanje kredita. Pritožnikove pavšalne navedbe o ženini invalidnosti, njegovem bolniškem staležu, najemnini za neprofitno stanovanje, stroških za ogrevanje in drugo, zato ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, s katero je zakonito zavezan k plačilu 150,00 EUR institucionalnega varstva mesečno za mamo.
Tožnica je v konkretnem primeru predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe s plačilom neto nadomestila in obračunom in plačilom davkov in prispevkov, kar vsebinsko predstavlja prijavo v obvezna socialna zavarovanja. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 zavzelo stališče, da je pri odločanju o ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredbah potrebno pristopati restriktivno. Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno, saj je tožnica zahtevala tudi plačilo davkov in prispevkov, pri čemer gre za plačilo ustreznim institucijam, tega pa tožena stranka ob neuspehu tožnice v pravdi ne bi uspela izterjati od tožnice.
ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-3, 11/1-5, 111/1-6, 111/1-7, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sklep o premestitvi
Z dokončnostjo sklepa o premestitvi na delovno mesto koordinator VII/2 je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi z dne 27. 8. 2008 za delovno mesto kriminalist. Tožena stranka je bila zato tožniku od 15. 12. 2009 dalje dolžna izplačevati plačo in dodatke skladno s sklepom o premestitvi, kar je tudi storila. Tožnik bi lahko svoje denarne zahtevke iz naslova plače in dodatkov uspešno uveljavljal le v sporu, v katerem bi skladno z določbami ZJU zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa o premestitvi, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova plačila razlike v plači, dodatkov in prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka tožniku izplačevala plačo, dodatke in prispevke skladno z veljavnim sklepom o premestitvi na delovno mesto koordinator VII/2, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da razloga za izredno odpoved iz 3. in 5. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 nista podana.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – razpolaganje s skupnim premoženjem - notarski sporazum - ničnost notarskega sporazuma – postavitev zahtevka za ugotovitev ničnosti - materialno procesno vodstvo
Sodišče sicer mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da lahko ničnost pravnega posla ugotovi brez zahtevka. Sodišče lahko sodi le v mejah postavljenih zahtevkov. Mora pa tožnika v okviru materialno procesnega vodstva opozoriti na sklepčnost zahtevka. Zato bi ga moralo, če bi zatrjeval dejstva, ki kažejo na ničnost notarskega zapisa, spodbuditi naj postavi ustrezen tožbeni predlog. Vendar pa takih dejstev tožnik ni zatrjeval. Po ustaljeni sodni praksi posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca namreč ni ničen, pač pa izpodbojen. Le če je tak pravni posel sklenjen z izključnim namenom prikrajšanja enega od zakoncev, gre lahko za ničen pravni posel.
ZVEtL člen 3, 4, 6, 9, 16. ZNP člen 13. ZPP člen 190.
vzpostavitev etažne lastnine - odtujitev posameznega dela stavbe tekom postopka etažiranja - uporaba ZPP - predlog v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - opisana zahteva - pravni naslov - pridobitelj posameznega dela stavbe - površina dela stavbe - uporaba dela stavbe
V postopkih po ZVEtL ni mogoče uporabiti drugega odstavka 190. člena ZPP. Pridobitelji posameznih delov stavbe tako s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delih stavbe, kot so bile kupljene. V postopku po ZVEtL drugačnega obsega, kot ga izkazuje pravni naslov za pridobitev posmeznega dela stavbe, ni mogoče pridobiti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZJU člen 5, 6, 24, 24/1, 33, 33/1, 94, 94/5, 154.. ZUP člen 5.. KZ-1 člen 99, 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker naj bi huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa je imela vse znake kaznivega dejanja. Očitala ji je, da je v sporno odločbo o odmeri komunalnega prispevka investitorja vpisala lažne podatke, da se z investicijo neto tlorisna površina objekta ni povečala, čeprav je vedela, da se bo povečala vsaj za 1.138,65 m2, da bi morala ta podatek vnesti v odločbo in na podlagi tega podatka odločiti o obveznosti investitorja za plačilo komunalnega prispevka. Tožnica je storila očitano kršitev. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, in da je ta kršitev imela vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (tretji odstavek 257. člen KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (prvi odstavek 259. člen KZ-1), kar pomeni, da je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086436
ZPP člen 264. ZMZPP člen 56. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.
zavarovanje dokazov – predlog za zavarovanje dokazov – razlogi
Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na ugotovitvi, da predlagatelj ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali ugoditev predlogu. Po stališču sodišča izogibanje podpisu pogodbe, popisu prevzete opreme in podpisu primopredajnega zapisnika o prevzemu notranje opreme v posest ni okoliščina, ki bi vplivala na utemeljenost bojazni, da bo kasnejša izvedba dokaza težja ali nemogoča. Predlagatelj ne zatrjuje, da nima vstopa v snemalni studio ali v stanovanje. Možnost individualizacije opreme pa predstavlja tudi posnetek nadaljevanke.
Ukrepa sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (40. člen ZDZdr) in sprejema osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve (75. člen ZDZdr) sta si podobna. V obeh je potrebna sodna odločba, podobni pa so tudi pogoji za odreditev vsakega od ukrepov. Oba ukrepa pomenita odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena Ustave RS in ju je dopustno izreči le, če ni mogoč drug milejši omejevalni ukrep za odpravo nevarnosti oziroma ogrožanja, katerih izvor je v duševni motnji.
zavrženje pritožbe - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - pritožba
Pritožba zoper izredno pravno sredstvo (obnovo), ki jo je tožeča stranka vložila sama in ni izkazala pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (predložila dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu), je nedovoljena. Ker pritožbo zoper izredno pravno sredstvo ni zavrgel že sodnik sodišča prve stopnje (prvi odstavek 91. člena ZPP), je moralo to storiti pritožbeno sodišče (1. točka 365. člena ZPP).
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev zakonske določbe
Ker temelji sklep sodišča prve stopnje na tretjem odstavku 61. člena ZP-1, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ga je višje sodišče po uradni dolžnosti spremenilo z odločitvijo, da se zahteva za sodno varstvo ne zavrže.
Tožnica je imela še 19 dni neizrabljenega pripadajočega dopusta, ki ga ni mogla izrabiti, ker je nepričakovano nastopila bolniški stalež, ki je trajal vse do prenehanja delovnega razmerja. Izrabe dopusta prav zaradi bolniškega staleža ni mogla zahtevati, kar pomeni, da je podan objektivni razlog, da dopusta ni mogla izkoristiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da skladno s 7. čl. Direktive 2003/88/ES in 164. čl. ZDR-1 tožnici pripada nadomestilo za neizrabljeni dopust.