Tožnik se v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni mogel veljavno odpovedati vtoževanemu regresu za letni dopust niti vtoževanim razlikam v plači, ki so mu bile od plače odtegnjene brez njegovega pisnega soglasja, kot to zahteva drugi odstavek 136. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - učitelj
Tožnik (učitelj) je učenca udaril po roki, kar predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer vestnega opravljanja dela iz 33. člena ZDR-1, prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1 in obveznosti zagotoviti varno in spodbudno učno okolje iz 2.a člena ZOFVI.
Izjava tožnika, da bo učenki zavil vrat, če ne bo tiho, četudi ni resno mislil oziroma, je bila izrečena kot odziv na ravnanje učenke, ni dopustna. Tožnik je bil kot učitelj zavezan spoštovati otrokove in človekove pravice in temeljne svoboščine ter prispevati k varnemu in spodbudnemu učnemu okolju (2. in 2.a člen ZOFVI).
dedna izjava – nepreklicnost izjave – izločitveni zahtevek – napotitev na pravdo – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Pritožnik ni podal jasnega stališča oziroma zahtevka, da se sporni del nepremičnine izloči iz zapuščine (kar bi terjalo prekinitev zapuščinskega postopka in pritožnikovo napotitev na pravdo, v kateri bi moral uveljavljati svoj izločitveni zahtevek, saj zapuščinsko sodišče ne more odločati o spornih dejanskih vprašanjih).
Tudi če se šteje, da je pritožnik podal tak izločitveni zahtevek, zaradi česar bi moralo prvo sodišče prekiniti zapuščinski postopek in pritožnika napotiti na pravdo, prvo sodišče s tem, ko ni tako postopalo, ni kršilo pravice pritožnika kot dediča. Pravnomočnost sklepa o dedovanju po zapustnici ni ovira, da pritožnik o svojem zahtevku ne bi mogel sprožiti pravde. Če se bo tako odločil, bo to še vedno lahko storil.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZJU člen 5, 6, 24, 24/1, 33, 33/1, 94, 94/5, 154.. ZUP člen 5.. KZ-1 člen 99, 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker naj bi huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa je imela vse znake kaznivega dejanja. Očitala ji je, da je v sporno odločbo o odmeri komunalnega prispevka investitorja vpisala lažne podatke, da se z investicijo neto tlorisna površina objekta ni povečala, čeprav je vedela, da se bo povečala vsaj za 1.138,65 m2, da bi morala ta podatek vnesti v odločbo in na podlagi tega podatka odločiti o obveznosti investitorja za plačilo komunalnega prispevka. Tožnica je storila očitano kršitev. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, in da je ta kršitev imela vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (tretji odstavek 257. člen KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (prvi odstavek 259. člen KZ-1), kar pomeni, da je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR člen 184.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 147, 147/3, 148, 131, 352.. ZPP člen 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za delavca - rok za zastaranje
Oškodovanec iz škodnega dogodka je neposredno od tožnika zahteval povrnitev škode v pravdnem postopku, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. To je ugotovilo njegovo odškodninsko odgovornost za poškodbe oškodovanca, povrnitev škode pa mu je bila naložena s pravnomočno sodno odločbo. Oškodovanec bi sicer lahko zahteval povrnitev te škode solidarno tudi od delodajalca tožnika, saj mu je tožnik škodo povzročil kot delavec v zvezi z delom, a bi po določbi tretjega odstavka 147. člena OZ delodajalec lahko kasneje od tožnika zahteval povrnitev oškodovancu plačanega zneska. Vendar pa v predmetni zadevi oškodovanec ni zahteval povrnitve škode od tožnikovega delodajalca, pač pa od tožnika neposredno. V takem primeru pa ni zakonske podlage za to, da bi lahko tožnik kot delavec, ki je pri delu namenoma povzročil škodo tretji osebi, od delodajalca zahteval povračilo zneska, ki ga je na podlagi pravnomočne sodbe plačal oškodovancu.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081754
SPZ člen 77. ZEN člen 8. ZPP člen 286. ZNP člen 35, 139.
sodna ureditev meje – elaborat ureditve meje – vročanje elaborata – stroški postopka
Postopek urejanja meje in postopek njenega evidentiranja v zemljiškem katastru sta ločena. Prvi je v pristojnosti sodišča, drugi v pristojnosti geodetske uprave. Ustreznost elaborata, ki je podlaga za prenos sprememb v kataster, bo preverila geodetska uprava v upravnem postopku. V tem – upravnem postopku – se bo tožnik lahko seznanil z elaboratom in preveril njegovo vsebino, geodetska uprava pa bo imela možnost od sodišča zahtevati tak elaborat, da bo omogočal evidentiranje sodno urejene meje v zemljiškem katastru. Elaborat ni podlaga za odločitev o poteku sporne meje, ampak tehnični dokument, ki omogoča prenos novo urejene meje (spremembe) v kataster. Sodišče prve stopnje, ki elaborata udeležencem postopka ni vročalo, ni kršilo procesnih pravil, saj na njegovi podlagi ni odločalo.
ZVEtL člen 3, 4, 6, 9, 16. ZNP člen 13. ZPP člen 190.
vzpostavitev etažne lastnine - odtujitev posameznega dela stavbe tekom postopka etažiranja - uporaba ZPP - predlog v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - opisana zahteva - pravni naslov - pridobitelj posameznega dela stavbe - površina dela stavbe - uporaba dela stavbe
V postopkih po ZVEtL ni mogoče uporabiti drugega odstavka 190. člena ZPP. Pridobitelji posameznih delov stavbe tako s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delih stavbe, kot so bile kupljene. V postopku po ZVEtL drugačnega obsega, kot ga izkazuje pravni naslov za pridobitev posmeznega dela stavbe, ni mogoče pridobiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ukinitev službe na ravni tožene stranke, katere vodja je bila tožnica, in prenos nalog te službe na nižjo raven tožene stranke, na posamezne programsko produkcijske enote, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen organizacijski razlog za odpoved pogodbe po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
OZ člen 356, 356/1. ZOR člen 379. ZN člen 4. ZIZ člen 20.
zastaranje terjatve - notarski zapis z učinkom izvršljivosti - zastaralni rok - terjatev, ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu - terjatev, ugotovljena s sodno poravnavo - izvršilni naslov - sodna praksa v času veljavnosti ZOR - uporaba zakonske analogije
Za terjatve, ki temeljijo na notarskem zapisu z učinkom izvršljivosti, velja desetletni zastaralni rok iz prvega odstavka 356. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086436
ZPP člen 264. ZMZPP člen 56. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.
zavarovanje dokazov – predlog za zavarovanje dokazov – razlogi
Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na ugotovitvi, da predlagatelj ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali ugoditev predlogu. Po stališču sodišča izogibanje podpisu pogodbe, popisu prevzete opreme in podpisu primopredajnega zapisnika o prevzemu notranje opreme v posest ni okoliščina, ki bi vplivala na utemeljenost bojazni, da bo kasnejša izvedba dokaza težja ali nemogoča. Predlagatelj ne zatrjuje, da nima vstopa v snemalni studio ali v stanovanje. Možnost individualizacije opreme pa predstavlja tudi posnetek nadaljevanke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00002536
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. URS člen 15, 15/3, 15/4, 49, 49/2, 153. ZJS člen 2, 2/4, 6, 6/1, 10. - člen 1, 6, 7, 7/2, 35, 45. OZ člen 86, 86/1, 88. ZŠtip-1 člen 58, 58/1, 58/7, 58/7-2.
pogodba o štipendiranju - vračilo prejete štipendije - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - zaposlitev pri tujem delodajalcu - zaposlitev v Republiki Sloveniji - aktivni iskalec zaposlitve - pravo evropske skupnosti - prosto gibanje delavcev - javna ustanova ad futura - pravna oseba javnega prava - javni sklad - upravna pogodba - pravica do proste izbire zaposlitve - načelo sorazmernosti - pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic - rok za izpolnitev pogodbe - primernost roka - ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - načelo afirmacije pogodb
Po uveljavljenem stališču Sodišča Evropske unije pravo Skupnosti ne veže le državnih organov v ožjem pomenu besede, ampak tudi vse tiste organe, ne glede na njihovo pravno obliko, ki jih je država pooblastila za izvajanje javnih storitev pod njenim nadzorstvom in ki imajo v ta namen posebne pristojnosti, ki presegajo običajne pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Tožnik ni oseba zasebnega prava, ampak oseba javnega prava. Enako velja za njegovo predhodnico javno ustanovo Ad futura. Javna ustanova Ad futura je bila ustanovljena na podlagi Zakona o javnih skladih. ZJS je javni sklad opredelil kot pravno osebo javnega prava za upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija namenila za zagotavljanje javnega interesa. Ustanoviteljica Ad future je Republika Slovenija. Nadzor nad njenim delom in poslovanjem opravlja pristojni minister. Navedene značilnosti ji dajejo položaj organa, ki je neposredno zavezan k spoštovanju prava Skupnosti.
Od spoštovanja prava Skupnosti tožnika ne odvezuje niti dejstvo, da je sporna obveznost sestavni del pogodbe, sklenjene s tožencem. O pravici do štipendije je tožnik odločil z odločbo, izdano na podlagi javnega razpisa. Pogodba, ki sta jo po izdaji odločbe sklenili pravdni stranki, ni bila predmet svobodnega pogodbenega dogovarjanja, ampak so bili vanjo vneseni pogoji, določeni s strani tožnika (bodisi iz pogojev javnega razpisa bodisi iz splošnih pogojev poslovanja). Ne gre torej za pogodbo civilnega prava, katere najpomembnejša značilnost je oblikovanje pogodbenega dogovora prek dogovarjanj in usklajevanj pogodbenih strank. Obravnavani pogodbi sta ne le glede na pogodbeno stranko, ampak tudi po svoji vsebini upravni pogodbi. Javni sklad kot pravna oseba javnega prava je z njeno sklenitvijo izvrševal upravno nalogo v javnem interesu.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tridesetdnevni rok prekratek, da bi štipendistu nudil razumno možnost, da bi ob skrbnem prizadevanju (sploh v tako majhnem okolju, kot je Republika Slovenija) našel zaposlitev. Tako kratek čas ne omogoča niti izvedbe običajnega postopka od razpisa delovnega mesta do odločitve o izbiri oziroma do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega delovnih mest ni na pretek. Taka časovna omejitev izpolnitve pogodbene obveznosti predstavlja zato nesprejemljivo težko breme za štipendista.
pritožba - nova dejstva - pritožbena novota - prekluzija
V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP (prvi odstavek 337. člena ZPP)
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 65, 66, 68.. ZDSS-1 člen 58, 58/1.
invalidska pokojnina - kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Razvrstitev v posamezno kategorijo invalidnosti ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je pomembno dejstvo, na podlagi katerega se določene pravice zavarovancu priznajo ali ne priznajo. Po mnenju pritožbenega sodišča obstoja, v takšnih primerih, ko se sama pravica prizna ali ne prizna, pravna korist in pravni interes za to, da se ugotovi tudi določeno pravno dejstvo. Pri ugotovitvi kategorije invalidnosti gre za ugotovitev posameznega materialno-pravnega upravičenja. Invalidnost je pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, ne le s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih. Enako velja tudi za vzrok invalidnosti, saj je ta pomemben za odmero same dajatve.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - denarno nadomestilo - nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - 3-letni zastaralni rok - petletni zastaralni rok
V primeru pravice do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je treba, skladno z določbo 347. člena OZ, upoštevati triletni zastaralni rok in ne petletni zastaralni rok, ki velja v primeru zahtevkov iz naslova plač oziroma nadomestil plač kot terjatev iz delovnega razmerja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00000151
URS člen 34, 35. OZ člen 131. ZKP člen 100, 100/1, 101, 102.
javnopravna obveznost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - povzročitelj zatrjevane škode - pravdni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - neuspešna izvršba - pravica do povračila škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - varstvo osebnostnih pravic
Tožnik je poznal storilca domnevnega kaznivega dejanja poslovne goljufije in je lahko uveljavljal civilnopravno varstvo svojih pravic. Zoper B. B. je (že od leta 2009) razpolagal s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Zaradi opustitve preiskave domnevnega kaznivega dejanja ni bil kršen postopkovni vidik človekovih pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS.
Zastaranje se torej podaljša za toliko časa, kolikor je bil obdolženec sodišču nedosegljiv, v obravnavanem primeru pa je nedosegljivost obdolžencev iz zdravstvenih razlogov onemogočala izvedbo glavne obravnave in v tem času za obdolženca, ki je takšno stanje povzročil, zastaranje ni teklo.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje naslov – navedba naslova v pravdi – vročanje sodnih pisanj – zatrjevana sprememba prebivališča – odziv na poslana pisanja
Potem ko je več kot leto dni pred vročanjem spornega pisanja prenehalo pooblastilno razmerje med tožencem in odvetnikom, je sodišče vsa pisanja pošiljalo na isti in edini naslov, ki ga je toženec navedel v pravdi. Vsa sodna pisanja od izdaje sodbe dalje so mu bila poslana v obdobju, za katerega trdi, da je imel prijavljeno bivališče v Nemčiji. Sodišča o zatrjevani spremembi naslova ni obvestil, čeprav je bil to dolžan (prvi odstavek 145. člena ZPP). Glede na to, da se je tako pred pozivom za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse kot potem, na vsa pisanja, poslana na isti naslov (in vročena na enak način), odzval, jih je očitno prejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082779
ZM člen 16, 16/2.
menična poroštvena zaveza - bianco menica - bianco menična izjava - izdaja menice - namen izdaje menice - pooblastitev za izpolnitev menice - meničnopravni učinek - status menice - bistvene sestavine - prava menica - menični porok - odgovornost poroka
Med strankama je sporno, ali sta bili predmetni bianco menici in menični izjavi dani za zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013, oziroma ali toženec za obveznosti iz predložene izpolnjene (bianco) menice odgovarja kot menični porok, ali je torej s podpisom menice prevzel obveznost, ki ni opredeljena v pooblastilih za izpolnitev in vnovčenje menice in kot taka po trditvah toženca naj ne bi bila nikoli dogovorjena.
Bianco menice Zakon o menici (ali drug zakon) ne ureja. Posredno se nanjo nanaša določba drugega odstavka 16. člena, ki dopušča, da menica ob izdaji nima vseh bistvenih sestavin in dovoljuje, da jih v blanket lahko vpiše upnik oziroma imetnik menice na podlagi sporazuma oziroma na podlagi pooblastila za izpolnitev. Šele z izpolnitvijo v skladu s pooblastilom za izpolnitev postane bianco menica prava menica, kot to ureja ZM. Čeprav pridobi s tem status menice in ima meničnopravne učinke, ne gre prezreti, da mora biti bianco menica izpolnjena in uporabljena v skladu z dogovorom in danim pooblastilom. Sprejem bianco menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko menico izpolni kasneje, vendar v skladu s pooblastilom, ki mu je za to dano in ki izvira iz osnovnega obligacijskega razmerja imetnika menice in podpisnika.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 252, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodna razveza
Toženi stranki, na kateri je dokazno breme (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), ni uspelo dokazati očitane kršitve tožniku (da je, kljub izrecnemu navodilu župana tožene stranke, odtisnil žig tožene stranke na potrdilo o prejemu javnih sredstev za sporni projekt). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.