ZSVarPre člen 2, 4, 4/2, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6, 18, 18/2.
denarna socialna pomoč - minimalni mesečni dohodek - neodplačen prenos lastninske pravice
Tožnica je v času vložitve vloge, poleg preživnine v mesečni višini 240,00 EUR, razpolagala še z delom kupnine iz naslova prodaje stanovanja, ki je višji od treh minimalnih dohodkov, to je od zneska 866,43 EUR in tudi od 2.500,00 EUR. Zato ni bila upravičena do denarne socialne pomoči.
Obstaja tudi krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči, saj je tožnica v mesecu septembru 2015 neodplačno prenesla svoj lastniški delež, in sicer je polovico hiše podarila sinu, stanovanje pa je podarila hčerki. Zato je podan krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči po 11. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre.
solastnina – oddaja stvari v solastnini tretjim – solastnikovo nasprotovanje oddaji solastne stvari tretjim – neuporaba solastnine s strani solastnikov – posel rednega upravljanja
Glede na veljavno zakonsko ureditev ni pravne podlage, da bi sodišče lahko štelo oddajo solastne stvari v najem tretjim, kot posel rednega upravljanja, zato imata udeleženki kot solastnici upravičenja iz 66. člena SPZ, lahko pa tudi predlagata delitev stvari (70. člen SPZ).
V njej je namreč pojasnilo, s tem pa se strinja tudi pritožbeno sodišče, da je obdolženka imela utemeljen razlog verjeti, da je zasebni tožilec P. Š. poškodoval leseno uto in odžagal del lestve, kot je navedeno v njeni pripravljalni vlogi z dne 27. 10. 2015, podani v nepravdnem postopku, torej je ugotovilo okoliščino, ki izključuje protipravnost, izločitev protipravnosti pa pomeni, da dejanje, za katero je obdolženec obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP).
Tožnik (vojak) je bil napoten na opravljanje nalog izven države v okviru mirovne misije. Tožena stranka tožniku ni zagotovila tedenskega počitka, do katerega je bil upravičen na podlagi 156. člena ZDR oziroma ZDR-1 ter 97.f člena ZObr. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 252, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodna razveza
Toženi stranki, na kateri je dokazno breme (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), ni uspelo dokazati očitane kršitve tožniku (da je, kljub izrecnemu navodilu župana tožene stranke, odtisnil žig tožene stranke na potrdilo o prejemu javnih sredstev za sporni projekt). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 98.. URS člen 49.. ZDR člen 96, 96/1, 96/2.. - člen 16, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust - večje število delavcev
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožničino delo prerazporedila med ostale (zaposlene) novinarje, ki so delo opravljali v redakciji slovenskega dopisništva, pritožba neutemeljeno vztraja pri navedbah, da bi morala tožena stranka svoje poslovanje racionalizirati z odpovedjo vseh sklenjenih pogodb civilnega prava. Dejstvo, da tožena stranka delo opravlja tudi preko pogodbenih sodelavcev, namreč ni vplivalo na izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja tudi sprememba organizacije dela na način, da delodajalec delovne naloge odpuščenega delavca odda zunanjemu izvajalcu.
Kdaj gre za t. i. kolektivni odpust, ZDR-1 določa v 98. členu. Za ugotavljanje večjega števila delavcev je v tem členu določen le en kriterij, tj. da zaradi poslovnih razlogov v obdobju 30 dni postane nepotrebno delo najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev (tak delodajalec je tožena stranka). V prej veljavnem ZDR sta bila za ugotavljanje večjega števila delavcev določena dva kriterija. Prvi je bil urejen v prvem odstavku 96. člena ZDR in je bil enak sedaj veljavnemu kriteriju iz 98. člena ZDR-1, v drugem odstavku 96. člena ZDR pa je bilo določeno, da je program presežnih delavcev dolžan izdelati tudi delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju 3 mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev. Kriterij iz drugega odstavka 96. člena ZDR je bil določen kot "varovalka", ki preprečuje delodajalcu, da bi v zaporednih 30 dnevnih obdobjih odpovedoval pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšim skupinam delavcev od navedenih v prvem odstavku tega člena. ZDR-1 tovrstne "varovalke" ne vsebuje več, zato je za ugotavljanje kvote delavcev, ki se upoštevajo pri presoji, ali gre za kolektivni odpust ali ne, odločilno le obdobje 30 dni.
izterjava obveznosti – spor majhne vrednosti – pripoznava dolga – nesklepčna tožba – neprerekana dejstva – priznanje dejstev
Toženec je imel v odgovoru na tožbo pravico navesti, da se upira temelju obveznosti, čeprav tega v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni storil. Logika tožnice, češ da ni bila dolžna pojasnjevati temelja, ker ta ni bil sporen, ne vzdrži. Dolžna je bila pojasniti svojo terjatev, saj toženec v ugovoru na sklep o izvršbi ničesar ni izrecno priznal. Glede na to, da je navedb tožnice v tisti fazi postopka še ni bilo in jih tedaj ni mogel niti poznati, pravilo, po katerem se izrecno neprerekana dejstva štejejo za priznana, še ni moglo učinkovati.
Ni ugotovljeno, da bi pri tožnici prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ne bi bilo mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije oziroma, da bi spremembe v zdravstvenem stanju bile takšne, da bi pri tožnici zmanjšale zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Tožnica je v konkretnem primeru predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe s plačilom neto nadomestila in obračunom in plačilom davkov in prispevkov, kar vsebinsko predstavlja prijavo v obvezna socialna zavarovanja. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 zavzelo stališče, da je pri odločanju o ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredbah potrebno pristopati restriktivno. Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno, saj je tožnica zahtevala tudi plačilo davkov in prispevkov, pri čemer gre za plačilo ustreznim institucijam, tega pa tožena stranka ob neuspehu tožnice v pravdi ne bi uspela izterjati od tožnice.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081754
SPZ člen 77. ZEN člen 8. ZPP člen 286. ZNP člen 35, 139.
sodna ureditev meje – elaborat ureditve meje – vročanje elaborata – stroški postopka
Postopek urejanja meje in postopek njenega evidentiranja v zemljiškem katastru sta ločena. Prvi je v pristojnosti sodišča, drugi v pristojnosti geodetske uprave. Ustreznost elaborata, ki je podlaga za prenos sprememb v kataster, bo preverila geodetska uprava v upravnem postopku. V tem – upravnem postopku – se bo tožnik lahko seznanil z elaboratom in preveril njegovo vsebino, geodetska uprava pa bo imela možnost od sodišča zahtevati tak elaborat, da bo omogočal evidentiranje sodno urejene meje v zemljiškem katastru. Elaborat ni podlaga za odločitev o poteku sporne meje, ampak tehnični dokument, ki omogoča prenos novo urejene meje (spremembe) v kataster. Sodišče prve stopnje, ki elaborata udeležencem postopka ni vročalo, ni kršilo procesnih pravil, saj na njegovi podlagi ni odločalo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 37, 37/2, 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila vse zakonske zahteve 40. člena ZZRZI. Tožena stranka tožniku ni mogla ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki bi ustrezali tožnikovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti delovnim izkušnjam, saj takšnega delovnega mesta ni imela, prav tako mu ni mogla najti službe pri drugih delodajalcih, zato mu je zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
prekluzija – navajanje novih dejstev po prvem naroku – opravičljive okoliščine - krivdno ravnanje stranke pri navajanju novih dejstev – nova dejstva po izdelavi izvedenskega mnenja – izvedensko mnenje
Sistem prekluzije je vgrajen v pravdni postopek zaradi učinkovitega sodnega varstva, da se preprečijo zlorabe pravic, ki jih imajo pravdne stranke po ZPP, predvsem pa, da se zagotovi racionalizacija in pospešitev postopka.
V konkretnem primeru je toženec šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano po prvem naroku, ugotovil in zatrjeval, da je neprimerno pritrjena zaščitna mreža na avtocesti lahko (so)vzrok za škodni dogodek, sodišče pa tega dejstev pri odločitvi ni upoštevalo, ker je štelo, da je toženec navedbe glede tega dejstva dal prepozno (prekluzija), ker bi lahko že pred prvim narokom predvidel obstoj tega dejstva. Takšno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo ter v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je sistem prekluzij vključen v pravdni postopek.
Tožnica je imela še 19 dni neizrabljenega pripadajočega dopusta, ki ga ni mogla izrabiti, ker je nepričakovano nastopila bolniški stalež, ki je trajal vse do prenehanja delovnega razmerja. Izrabe dopusta prav zaradi bolniškega staleža ni mogla zahtevati, kar pomeni, da je podan objektivni razlog, da dopusta ni mogla izkoristiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da skladno s 7. čl. Direktive 2003/88/ES in 164. čl. ZDR-1 tožnici pripada nadomestilo za neizrabljeni dopust.
ZUstS člen 44.. ZDR-1 člen 74, 74/2, 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/2, 91/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustavna odločba - odpravnina
Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno, brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju, sprejelo stališče o pravilni vročitvi odpovedi s ponudbo nove in o prepoznem sprejemu ponujene pogodbe o zaposlitvi ter posledično o tem, da naj bi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki 6. 8. 2014 prenehalo zakonito.
Če je odpoved napačno vročena, ima to v praksi največkrat za posledico presojo, ali je tožba vložena prepozno, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1.
Ker toženka ni bila v posojilnem razmerju s tožnikom, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Res je, da sodišče po tretjem odstavku 180. člena ZPP ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik navede v tožbi, vendar tožnik v obravnavanem primeru ni ponudil ustreznih dejanskih trditev, ki bi omogočile presojo spornega pravnega razmerja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ). Nasprotno, vztrajal je, da je toženki denar posodil, ne pa, da ga je prejela brez pravne podlage; da se je toženka s spornim zneskom (kljub njegovi izročitvi priči ali brez tega) morebiti okoristila in v kakšnem obsegu, prav tako ni navajal.
matematični izračun – poravnalna ponudba – listina – sprememba pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče zmotno presojalo dokazilo tožene stranke o tem, koliko je plačala kot nespornega dela nepremoženjske škode, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi in ta matematični izračun na podlagi predložene listine spremeniti.
Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je prvotoženka le ustanovitelj drugotoženke in da prvotoženka ni bila delodajalec tožnika po pogodbi o zaposlitvi. Prvotoženka tudi ni zavarovalnica. Zato delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje zoper prvotoženko.
V konkretnem primeru, ko se v sporu obravnava odškodninska odgovornost za škodo, ki se je pripetila pri drugotoženki, bi v primeru spregleda pravne osebnosti bila podana tudi solidarna odgovornost prvotoženke. V nobenem primeru pa za spore, ki so nastali med delavcem in delodajalcem, ob sklicevanju na spregled pravne osebnosti, zoper družbenika delovno sodišče ni pristojno, kljub temu da so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.