Pravna podlaga za odločanje v sporni zadevi je podana v ZPIZ-2. Ta v prvem odstavku 101. člena določa, da je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanja vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob posebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Po drugem odstavku citirane določbe pa je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo. Glede na drugi odstavek 102. člena ZPIZ-2 težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.
V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju, ki ga je sodišče prve stopnje pridobilo tekom sodnega postopka, v zvezi s tožnikovimi pripombami na mnenje, pa je pridobilo še dopolnilno mnenje, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno objektivne prepričljive podlage za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka. Po mnenju sodne izvedenke tožnik, čeprav je pri njem ugotovljeno, da boluje za kronično duševno motnjo - shizofrensko psihozo, zmore samostojno zadovoljevati vse svoje osnovne življenjske potrebe in ne potrebuje nadzora, niti postrežbe.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030415
ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3. OZ člen 190, 404, 404/1. ZD člen 145, 145/1.
solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - solidarni dolžniki - pravica izpolnitelja do povračila - regresni zahtevek - dediščinska skupnost - skupno razpolaganje z dediščino - neupravičena pridobitev
Dolžnik, ki obveznost plača, ima do drugih dolžnikov regresni zahtevek, katerega višina je odvisna od notranjega razmerja med dolžniki. Tožnik bo lahko na podlagi tretjega odstavka 56. člena ZZZDR od toženke zahteval polovico tega, kar bo plačal na račun dolga iz skupnega premoženja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je upravičen do regresnega zahtevka šele če in ko bo plačal upnikom dolg, ki je nastal v zvezi s skupnim premoženjem toženke in njegovega pokojnega očeta. Regresni zahtevek ne more nastati pred izpolnitvijo obveznosti, iz katere izhaja.
Vlaganja sredstev tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti ima za posledico nastanek skupnega premoženja, višina vlaganj pa se odrazi na deležu na skupnem premoženju. Režim urejanja premoženjskih razmerij med zakonci, enako med izvenzakonskimi partnerji, je kogentne narave, tako da drug do drugega v zvezi s premoženjem, ki je skupno, nimata zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, pač pa le iz naslova skupnega premoženja ter regresne zahtevke iz naslova plačila dolgov, nastalih v zvezi s skupnim premoženjem.
ZPP člen 142, 142/4. ZS člen 83, 83/3. ZIZ člen 15, 29b, 29b/5.
vročanje sodnih pisanj - roki - dan, ko se rok izteče - fikcija vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - sodne počitnice - iztek roka - prevzem sodnega pisanja - procesni rok - rok za prevzem pošiljke
V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno. ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzema pravne veljave, položaj stranke pa je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja (v konkretnem primeru plačilo sodne takse za ugovor po plačilnem nalogu z dne 10. 7. 2019) začne teči šele po izteku sodnih počitnic. V predmetni zadevi se tako kot bistveno izkaže vprašanje ali 15. dnevni rok za dvig sodne pošiljke predstavlja procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče ali ne.
Vrhovno sodišče RS se je v Načelnem pravnem mnenju z dne 14. 1. 2015 že opredelilo do tega, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranega položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Iz tega je mogoče zaključiti, da 15. dnevni rok kljub svojemu pojmovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki. To posledično pomeni, da se lahko izteče tudi na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki - dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - grozeča težko nadomestljiva škoda
Do izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
razmerja med starši in otroki - določitev stikov - izvedensko mnenje - sodna poravnava
Izhajajoč iz namena stikov (zagotavljanje otrokovih koristi – prvi odstavek 106. člena ZZZDR) in temeljne dolžnosti staršev, izvirajoče iz njihove roditeljske pravice (zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja njihovih otrok – 4. člen ZZZDR), je vsak starš dolžan poiskati tudi ustrezno strokovno pomoč (v konkretnem primeru z namenom, da se izboljša funkcioniranje roditelja v starševski vlogi), kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja otrokove koristi.
ZPP člen 115, 115/1, 137, 137/1, 282. OZ člen 111, 111/2. URS člen 23.
preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - narok v odsotnosti stranke - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - vročanje po pooblaščencu
Tožencu je bilo vabilo pravilno vročeno preko pooblaščenca (prvi odstavek 137. člena ZPP), vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se obravnava opravi kljub nenavzočnosti stranke, ki ji je bilo vabilo pravilno vročeno (282. člen ZPP). Toženec je bil obveščen, da prošnji za preložitev naroka ni ugodeno, in je v posledici vsega navedenega sodišče prve stopnje pravilno in zakonito opravilo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00028059
ZZK-1 člen 87, 87/2, 87/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZPP člen 155.
uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev koristi - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - enotno in nujno sosporništvo - solastniki - potrebni stroški
Pri ugotavljanju, ali je bil prvi tožnik v (celotnem) vtoževanem obdobju (od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2014) solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zahteva plačilo uporabnine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je njegova lastninska pravica na nepremičnini prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (13. 5. 2014) in ne že z dnem učinkovanja zaznambe izvršbe (11. 10. 2007).
Pritožbeno stališče, da ima zaznamba izvršbe konstitutivni učinek pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku, nima opore v določilih ZZK-1 in ZIZ. Poleg tega to stališče nasprotuje samemu bistvu in namenu zaznambe izvršbe.
Ob poudarjanju, da bi morale biti tožene vse tri solastnice, ne samo ona, toženka zanemari pomen ugotovitve izvedenega dokaznega postopka, da je bila uporaba stanovanjske hiše prvemu tožniku onemogočana izključno z njene strani (s samovoljno uporabo celotne hiše izključno zase). To pomeni, da je vso korist od uporabe njegovega solastnega deleža imela le toženka in da je posledično v tej pravdi podana zgolj njena pasivna legitimacija.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - napotitev na strokovno usposabljanje - službena pot
Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF, ki je sicer veljala šele od 1. 6. 2012 dalje, kar pa na opredelitev napotitve tožnika za obdobje pred tem ne vpliva. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi (prim. sodbo X Ips 387/2011).
ZPP člen 158, 337, 337/1. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 42.
stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku - umik predloga v nepravdnem postopku - umik tožbe - subsidiarna uporaba ZPP - nedovoljena pritožbena novota
Če predlagatelj nepravdnega postopka umakne predlog, se za odločitev o stroških postopka uporabi 158. člen ZPP. Izvenpravdno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki niti smiselno ne pomeni izpolnitve zahtevka, na odločitev o stroških ne vpliva.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - načelo najblažjega posega
Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00027955
ZNP člen 11. ZPP člen 21, 189, 189/2, 215, 309a.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdi - pristojnost okrajnega sodišča - ustavitev pravdnega postopka - ugovor litispendence - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - pravilo o dokaznem bremenu
Za presojo utemeljenosti ugovora litispendence je pomembno le vprašanje, ali gre za istovrsten zahtevek in ali postopek teče med istima strankama, ne pa tudi vprašanje, ali sta oba postopka iste vrste.
Po 309.a členu ZPP listin, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Predložena listina je nedopusten dokaz, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko njegove vsebine pri odločitvi ni upoštevalo. V kolikor je dokaz z listino zaradi njene vsebine nedopusten, je nedopustno tudi dokazovanje njene vsebine na drug način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
postopek za delitev solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - predlog stranke za odlog - odlog delitve solastne stvari - zavrnitev predloga - pogoji za fizično delitev solastnine - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - civilna delitev solastne stvari
Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.
Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.
ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 48, 48/1, 72, 72/2. DZ člen 290, 290/1.
neupravičena obogatitev - vlaganja v tujo nepremičnino - soglasje za vlaganja - zahtevek za povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - solidarna obveznost - pasivna legitimacija - enotna sodna praksa - izguba posesti vlagatelja - višina prikrajšanja - privolitev v prikrajšanje
Sodna praksa je enotna, da se pri ugotavljanju višine prikrajšanja zaradi vlaganj v nepremičnino ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju, če je bilo dano soglasje lastnika nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da sta tožnika s tožencem kot lastnikom hiše imela sklenjen dogovor za brezplačno uporabo dela hiše, kjer sta si uredila bivalne prostore oziroma da je toženec privolil v brezplačno uporabo tega dela hiše, s tem pa tudi v svoje prikrajšanje.
zahteva za uveljavljanje odškodnine - vznemirjanje lastninske pravice - posegi v lastninsko pravico - protipravni poseg - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg brez soglasja - soglasje za ureditev dovozne poti - bistveno spremenjene razmere - poškodovanje in uničenje objekta - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - dokaz s postavitvijo izvedenca - določitev izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - posedanje površin - dokazna ocena izvedenskega mnenja - predpravdno izvedensko mnenje
Toženca sta z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu.
Predmet obravnavane zadeve je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
Obdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029265
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - pogodbena odgovornost - adrenalinski šport - padec z višine - upravljalec športne površine - skrbnost organizatorja - tveganje - splošno znano dejstvo - pojasnilna dolžnost - osebne okoliščine - opustitev dolžne skrbnosti
Odškodninska odgovornost upravljavca adrenalinskega parka ni objektivna, temveč pogodbena. Aktivnost v adrenalinskem parku nosi povprečni odrasli osebi poznana in lahko prepoznavna tveganja, ki jih posameznik z udeležbo sprejme in zasleduje. Organizator adrenalinskega parka udeležencu nudi pogoje za opravljanje nevarne dejavnosti, udeleženec pa s podpisom pogodbe zasleduje opravljanje prav te nevarne dejavnosti. Organizator adrenalinskega parka zato udeležencu odgovarja le v primeru, če je škoda, ki jo udeleženec utrpi ob padcu, posledica kršitev organizatorjevih pogodbenih obveznosti.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - tožbeni predlog - tožbeni zahtevek - nedoločnost tožbenega zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - trditveno in dokazno breme - laična stranka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu, temveč le o procesnih pravicah, saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke.
Če se toženka ni poslužila brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti), o kateri je bila poučena, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče v namen postavitve pod skrbništvo res lahko po uradni dolžnosti izvede dokazni postopek s postavitvijo izvedenca, kot to navaja pritožba, vendar pa morajo biti zatrjevane okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da oseba zaradi nerazsodnosti oziroma zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda oziroma, da so njene pravice in koristi neposredno ogrožene. Navajanje hipotetičnih situacij, ki se v praksi lahko izkažejo za pogoste, za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo ne zadostuje. Okoliščine, zaradi katerih se oseba postavi pod skrbništvo, so lahko raznolike, zato jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati, na podlagi njih pa šele lahko sodišče sklepa na utemeljenost predloga za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Ni namreč dolžnost sodišča, kot to zmotno meni pritožba, da samo ugotavlja okoliščine, na podlagi katerih bi bilo potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve osebe pod skrbništvo. Ravno centri za socialno delo, kot strokovna inštitucija, so namreč tisti, katerim je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, poznavanje družine ter hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno. Predvsem je ena izmed njihovih nalog tudi delo na terenu.