ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 108/7, 224, 224/1, 224/4.
spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi - vsebina poštne pošiljke - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - skrbnost prejemnika pošiljke - standard povprečno skrbnega človeka
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da preveri, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da o morebitnih napakah nemudoma obvesti sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi povsem izgubilo svoj pomen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
Ovršni zakon (Zakon o izvršbi, Hrvaška, 1996) člen 87, 87/3. ZIZ člen 200a.
izvršba na nepremičnino - poplačilo upnika - upnik kot kupec nepremičnine - z upnikom povezana oseba - ugotovljena vrednost nepremičnine
V konkretnem primeru 200.a člena ZIZ ni mogoče uporabiti. Odločilno za takšno presojo je dejstvo, da izvršilni postopek, v katerem je bila zastavljena nepremičnina prodana, ni tekel v Sloveniji, ampak na Hrvaškem.
lastninska tožba - lastništvo premičnine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določljivost predmeta - individualizacija stvari
V skladu z 92. členom SPZ mora tožnik z lastninsko tožbo dokazati: 1. da je stvar, ki jo zahteva individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre, 2. da je lastnik stvari in 3. da se njegova stvar nahaja pri tožencu.
SPZ člen 142, 142/3, 170, 171, 177. ZN člen 42. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 20, 21.
izvršljiv notarski sporazum - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica - zastavna pravica na premičninah - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - listine, ki so podlaga za zahtevani vpis - dokazna ocena
Pritožbeno stališče, da brez zahteve toženke za vpis NZP v register do ustanovitve NZP sploh ne more priti, je pravno zmotno; NZP se ustanovi (in učinkuje med strankami) že s samo sklenitvijo notarskega sporazuma (171. člen SPZ), ki se šteje kot razpolagalni posel, vknjižba v register pri AJPES pa je drugi pogoj za njen nastanek.
ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - reparacija - reintegracija - sodna razveza - dvojno zavarovanje - samostojni podjetnik - odvetnik - nova zaposlitev
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje oziroma ugotovitev trajanja delovnega razmerja ter s tem povezani reparacijski zahtevek za čas od določenega dne do vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki, ker delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah in ker tožnici ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja za čas opravljanja samostojne dejavnosti (s. p.) oziroma odvetništva, ker istočasno ne more biti zaposlena še pri delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Pritožbeno sodišče meni, da je navedeno stališče napačno. Res je sicer, da delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah, vendar se z odločitvijo o priznanju obstoja delovnega razmerja v času, ko je delavec že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi, tak položaj vzpostavi le do izvršitve sodbe, ki se izvrši tudi tako, da se pri ZPIZ izvede postopek za spremembo zavarovalne podlage. Ne drži pa stališče, da delavcu (nikoli) ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja le iz razloga, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi kot samostojni podjetnik (oziroma odvetnik), to je kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-2. Zavarovanje po določeni zavarovalni podlagi ni ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja in s tem za spremembo zavarovalne podlage v skladu z določbami ZPIZ-2. Že iz določbe 80. člena ZMEPIZ-1, zlasti pa iz določbe 83. člena tega zakona, izhaja, da je na podlagi odločitve v delovnih sporih določeno ugotavljanje oziroma sprememba zavarovalne podlage. Tudi določbe ZPIZ-2 (zlasti drugi odstavek 13. člena) niso ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja v okviru vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če delavcu, ki je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obvezno zavarovan po drugi zavarovalni podlagi, pogodba o zaposlitvi ne bi nezakonito prenehala.
Glede na odločitve VDSS oziroma VS RS je torej v določenih primerih možno, da pride do položaja, ko pri delavcu obstajata dve zavarovalni podlagi za vključitev v obvezno zavarovanje, ta položaj pa se rešuje v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki določa, da se oseba, če hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. Na prvem mestu (v 14. členu ZPIZ-2) so med obvezno zavarovanimi osebami navedeni delavci v delovnem razmerju.
V konkretni zadevi je tožnica pričela opravljati samostojno dejavnost in nato odvetništvo zaradi reševanja svojega socialnega položaja. Samozaposlitev delavca, s katero delavec le zmanjšuje škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca, ne sme biti v škodo delavcu oziroma zaradi tega ne sme biti prikrajšan. V vsakem primeru je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi bila prikrajšana, če ji obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu za nazaj v okviru reparacije ne bi bil priznan samo zato, ker je zaradi zmanjševanja škode v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca postala samostojna podjetnica oziroma odvetnica, zlasti če se upoštevajo razmeroma skromni rezultati poslovanja tožnice kot samostojne podjetnice oziroma odvetnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028540
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 131.
vzročna zveza - škoda zaradi telesnih poškodb - nedopustno ravnanje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - izvedenec cestnoprometne stroke - izvedenec medicinske stroke - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravilnost izvedenskega mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - ustno zaslišanje izvedenca
Izvedenec je lahko izhajal le iz podatkov, ki jih je imel na voljo, če pa bi tožnik želel podrobnejše izračune, bi moral predlagati dopolnitev mnenja oziroma izvedenčevo ustno pojasnilo na naroku. Tega pa ni storil, ampak je vztrajal pri postavitvi novega izvedenca, za kar pa ni bilo utemeljenega razloga.
Če je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvoumna v smislu, da so pri trčenju na telo oškodovanca delovale minimalne sile in do poškodb (na telesu oškodovanca) ni moglo priti, je moč odločiti tudi brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunavanje daril - spor o obstoju in vrednosti darila
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da mora dokazati darilo tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028111
OZ člen 179, 179/1, 181, 182. ZPP člen 219a, 258, 258/2, 262, 282, 337, 337/1. ZD člen 142.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - kršitev dostojanstva - poseg v spolno nedotakljivost - posilstvo - posttravmatska stresna motnja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zadoščenje v posebnih primerih - višina odškodnine - kazenski postopek - nepravnomočna kazenska obsodilna sodba - ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - pravno nasledstvo - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - načelo kontradiktornosti - zaslišanje prič v drugem postopku - branje zapisnika o zaslišanju - izvedensko mnenje iz drugega postopka - vpogled v kazenski spis - soglasje strank - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - neudeležba na naroku - pravica do izjave - zaslišanje izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedopustne pritožbene novote - sodna praksa - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja
OZ v 181. členu za duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva in zaradi protipravnega posega v spolno nedotakljivost predvideva prisojo enotne odškodnine, ki pa ne izključuje odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ, če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki.
Uporaba in ocena dokazov (listin) iz drugega sodnega postopka, ob dokaznem predlogu za vpogled v spis iz tega postopka, ni nedopustna.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dokazni predlog ni substanciran.
ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 48, 48/1, 72, 72/2. DZ člen 290, 290/1.
neupravičena obogatitev - vlaganja v tujo nepremičnino - soglasje za vlaganja - zahtevek za povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - solidarna obveznost - pasivna legitimacija - enotna sodna praksa - izguba posesti vlagatelja - višina prikrajšanja - privolitev v prikrajšanje
Sodna praksa je enotna, da se pri ugotavljanju višine prikrajšanja zaradi vlaganj v nepremičnino ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju, če je bilo dano soglasje lastnika nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da sta tožnika s tožencem kot lastnikom hiše imela sklenjen dogovor za brezplačno uporabo dela hiše, kjer sta si uredila bivalne prostore oziroma da je toženec privolil v brezplačno uporabo tega dela hiše, s tem pa tudi v svoje prikrajšanje.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - napotitev na strokovno usposabljanje - službena pot
Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF, ki je sicer veljala šele od 1. 6. 2012 dalje, kar pa na opredelitev napotitve tožnika za obdobje pred tem ne vpliva. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi (prim. sodbo X Ips 387/2011).
OZ člen 200, 200/2, 201, 202, 202/1. ZPP člen 286.
nujna gestija - sanitarna sečnja - potrebni in koristni stroški
Tožeča stranka ničesar več ne dolguje, iz lastnih sredstev tudi ni založila ničesar, kar še ne bi dobila poravnano, kar utemeljuje sklep, da nima več nobene obveznosti, katere prevzem bi lahko zahtevala od tožene stranke. Tožeča stranka tudi ni navedla, da je naredila obračun (iz katerega bi bile razvidne tako koristi kot obveznosti iz posla), iz katerega bi izhajalo, da ji je tožena stranka še karkoli dolžna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028219
OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 52, 79, 79/1, 79/1-1, 79/2, 94, 94/2, 286, 289, 200b. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 44, 61, 61/3, 77, 77/2. ZPP člen 154, 154/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odškodninska odgovornost izvršitelja - nepravilno ravnanje izvršitelja v izvršilnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvršba na premičnine - vzročna zveza - premoženjska škoda - namerna povzročitev škode - preklic javne dražbe - zapisnik o javni dražbi - javna listina - nedopustne pritožbene novote - predmet rubeža - iz izvršbe izvzeti predmeti - toplotna črpalka - načelo odprtega sojenja - vnaprejšnja dokazna ocena - kupec kot z upnikom povezana oseba - disciplinski postopek zoper izvršitelja - sorazmerno majhen uspeh
Predmet presoje v predmetni zadevi je bila škoda, ki je nastala tožniku kot dolžniku zaradi ravnanj oziroma opustitev izvršitelja pri vodenju izvršbe na premičnine. Zatrjevana odškodninska odgovornost toženca (izvršitelja) glede vrste stvari ni podana. Glede na to, da je objekt izgledal nenaseljen, da tožnik tudi ni zahteval izvzetja zarubljenih stvari iz izvršbe in da je celo sam ponudil toplotno črpalko, se pri izvršitelju upravičeno ni vzpostavil dvom, da gre za svari, ki bi bile lahko izvzete iz izvršbe, zato jih je utemeljeno rubil in tudi prodal na javni dražbi.
ZPP člen 115, 115/1, 137, 137/1, 282. OZ člen 111, 111/2. URS člen 23.
preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - narok v odsotnosti stranke - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - vročanje po pooblaščencu
Tožencu je bilo vabilo pravilno vročeno preko pooblaščenca (prvi odstavek 137. člena ZPP), vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se obravnava opravi kljub nenavzočnosti stranke, ki ji je bilo vabilo pravilno vročeno (282. člen ZPP). Toženec je bil obveščen, da prošnji za preložitev naroka ni ugodeno, in je v posledici vsega navedenega sodišče prve stopnje pravilno in zakonito opravilo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00028059
ZZK-1 člen 87, 87/2, 87/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZPP člen 155.
uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev koristi - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - enotno in nujno sosporništvo - solastniki - potrebni stroški
Pri ugotavljanju, ali je bil prvi tožnik v (celotnem) vtoževanem obdobju (od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2014) solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zahteva plačilo uporabnine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je njegova lastninska pravica na nepremičnini prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (13. 5. 2014) in ne že z dnem učinkovanja zaznambe izvršbe (11. 10. 2007).
Pritožbeno stališče, da ima zaznamba izvršbe konstitutivni učinek pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku, nima opore v določilih ZZK-1 in ZIZ. Poleg tega to stališče nasprotuje samemu bistvu in namenu zaznambe izvršbe.
Ob poudarjanju, da bi morale biti tožene vse tri solastnice, ne samo ona, toženka zanemari pomen ugotovitve izvedenega dokaznega postopka, da je bila uporaba stanovanjske hiše prvemu tožniku onemogočana izključno z njene strani (s samovoljno uporabo celotne hiše izključno zase). To pomeni, da je vso korist od uporabe njegovega solastnega deleža imela le toženka in da je posledično v tej pravdi podana zgolj njena pasivna legitimacija.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
Obdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.
postopek za delitev solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - predlog stranke za odlog - odlog delitve solastne stvari - zavrnitev predloga - pogoji za fizično delitev solastnine - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - civilna delitev solastne stvari
Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.
Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.
ZPP člen 158, 337, 337/1. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 42.
stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku - umik predloga v nepravdnem postopku - umik tožbe - subsidiarna uporaba ZPP - nedovoljena pritožbena novota
Če predlagatelj nepravdnega postopka umakne predlog, se za odločitev o stroških postopka uporabi 158. člen ZPP. Izvenpravdno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki niti smiselno ne pomeni izpolnitve zahtevka, na odločitev o stroških ne vpliva.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3, 163.
upravljanje in razpolaganje z dediščino - upravitelj zapuščine - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - dedovanje kmetijskih zemljišč - vinogradništvo - delo na kmetiji - posredovanje podatkov - varstvo pravic in pravnih koristi
Sodišče prve stopnje bi glede na trditve pritožnika, ki jih je dal v zapuščinskem postopku, moralo izvesti z njegove strani predlagane dokaze. Izvedba teh dokazov je potrebna predpostavka za presojo, ali ima oseba, ki je bila določena kot upraviteljica zapuščine, sposobnosti za vodenje kmetije, in ali so utemeljena pričakovanja, da bo upravljala s kmetijo na način, da bodo zavarovani interesi vseh dedičev. Z vnaprejšnjo zavrnitvijo dokazov, s katerimi je pritožnik dokazoval odločilna dejstva glede določitve upravitelja zapuščine, je sodišče prve stopnje poseglo v njegovo pravico do izjave.