razmerja med starši in otroki - določitev stikov - izvedensko mnenje - sodna poravnava
Izhajajoč iz namena stikov (zagotavljanje otrokovih koristi – prvi odstavek 106. člena ZZZDR) in temeljne dolžnosti staršev, izvirajoče iz njihove roditeljske pravice (zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja njihovih otrok – 4. člen ZZZDR), je vsak starš dolžan poiskati tudi ustrezno strokovno pomoč (v konkretnem primeru z namenom, da se izboljša funkcioniranje roditelja v starševski vlogi), kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja otrokove koristi.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba za ureditev razmerij - stiki z mladoletnim otrokom - varovanje koristi otroka
Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
ZPP člen 115, 115/1, 137, 137/1, 282. OZ člen 111, 111/2. URS člen 23.
preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - narok v odsotnosti stranke - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - vročanje po pooblaščencu
Tožencu je bilo vabilo pravilno vročeno preko pooblaščenca (prvi odstavek 137. člena ZPP), vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se obravnava opravi kljub nenavzočnosti stranke, ki ji je bilo vabilo pravilno vročeno (282. člen ZPP). Toženec je bil obveščen, da prošnji za preložitev naroka ni ugodeno, in je v posledici vsega navedenega sodišče prve stopnje pravilno in zakonito opravilo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00028059
ZZK-1 člen 87, 87/2, 87/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZPP člen 155.
uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev koristi - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - enotno in nujno sosporništvo - solastniki - potrebni stroški
Pri ugotavljanju, ali je bil prvi tožnik v (celotnem) vtoževanem obdobju (od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2014) solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zahteva plačilo uporabnine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je njegova lastninska pravica na nepremičnini prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (13. 5. 2014) in ne že z dnem učinkovanja zaznambe izvršbe (11. 10. 2007).
Pritožbeno stališče, da ima zaznamba izvršbe konstitutivni učinek pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku, nima opore v določilih ZZK-1 in ZIZ. Poleg tega to stališče nasprotuje samemu bistvu in namenu zaznambe izvršbe.
Ob poudarjanju, da bi morale biti tožene vse tri solastnice, ne samo ona, toženka zanemari pomen ugotovitve izvedenega dokaznega postopka, da je bila uporaba stanovanjske hiše prvemu tožniku onemogočana izključno z njene strani (s samovoljno uporabo celotne hiše izključno zase). To pomeni, da je vso korist od uporabe njegovega solastnega deleža imela le toženka in da je posledično v tej pravdi podana zgolj njena pasivna legitimacija.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 18. ZSVarPre člen 27. ZBPP člen 22.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - vrednost premoženja
Že vrednost nepremičnin v Republiki Hrvaški, glede katerih toženec ni z ničemer izkazal, da z njimi ne more razpolagati (jih prodati, oddati v najem), upoštevaje višino sodne takse (345,00 EUR), zadostuje za odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
postopek za delitev solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - predlog stranke za odlog - odlog delitve solastne stvari - zavrnitev predloga - pogoji za fizično delitev solastnine - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - civilna delitev solastne stvari
Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.
Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - tožbeni predlog - tožbeni zahtevek - nedoločnost tožbenega zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - trditveno in dokazno breme - laična stranka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu, temveč le o procesnih pravicah, saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke.
Če se toženka ni poslužila brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti), o kateri je bila poučena, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.
lastninska tožba - lastništvo premičnine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določljivost predmeta - individualizacija stvari
V skladu z 92. členom SPZ mora tožnik z lastninsko tožbo dokazati: 1. da je stvar, ki jo zahteva individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre, 2. da je lastnik stvari in 3. da se njegova stvar nahaja pri tožencu.
predlog za prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba tarife - primerna tarifa - presoja zakonitosti in ustavnosti podzakonskega predpisa
V skladu s četrtim odstavkom 206. člena ZPP sodišče lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni in v takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ta določba sodišču daje možnost, da postopek prekine in vrhovnemu sodišču predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči, in ne določa obveznosti sodišča prve stopnje odrediti prekinitev postopka. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje, tudi če o pravnem pravilu, ki ga mora uporabiti, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni usklajena, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni, odloči samo.
Na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP se je sodišče prve stopnje odločilo, da postopka ne bo prekinilo, k čemur ga navedeno določilo tudi ne obvezuje.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje, če pri odločanju ne bo uporabilo Tarife 98, temveč bo samo določalo primerno tarifo, postopek prekiniti in pred Ustavnim sodiščem sprožiti postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb ZKUASP v delu, ki se nanašajo na določitev primerne tarife. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUstS sodišče namreč prekine postopek in sproži postopek pred Ustavnim sodiščem, če meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče prve stopnje se bo o teh navedbah toženke lahko opredelilo v končni odločbi.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - tek zamudnih obresti
Zamude v tem primeru ni vzpostavilo šele obvestilo tožeče stranke toženki, da kreditojemalec obveznosti ni izpolnil, ampak je do zamude prišlo na podlagi poteka roka za vračilo kredita.
Na obveznost toženke kot solidarne porokinje ne vpliva njena morebitna nevednost o neizpolnitvi obveznosti s strani glavnega dolžnika.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - nerelevantni dokazi
Za dokazovanje katerih trditev (dejstev) bo določen dokaz predlagala, je povsem (zgolj) v domeni pravdne stranke, pri čemer je sodišče ni dolžno niti ne sme (saj bi s tem poseglo tako v razpravno načelo kot tudi v načelo enakopravnega obravnavanja pravdnih strank) pozivati k morebitnemu širjenju okoliščin, za dokazovanje katerih naj bi se določen dokaz izvedel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00028377
ZIZ člen 13, 21, 21/2, 40, 40/5, 44, 44/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12. ZMZPP člen 94, 94/1, 95, 95/1, 103. ZUE člen 3.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje tuje sodne odločbe - delibacijski postopek - eksekvatura - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - predložitev izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - paricijski rok - vročitev listin - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - terjatev v tuji valuti - preračun tuje valute v domačo
Upnik je zahteval izvršbo za terjatev, kot izhaja iz tujih sodb, ki jima je bila priznana pravna veljavnost v Republiki Sloveniji. Z izvedbo delibacijskega postopka oziroma s priznanjem tujih sodnih odločb sta bili sodbi izraelskega sodišča inkorporirani v slovenski pravni red in sta izenačeni z odločbo sodišča Republike Slovenije in imata v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba. Tujo sodno odločbo, ki ji je bila priznana pravna veljavnost v slovenskem pravnem redu, je zato tudi dopustno izvršiti oziroma na njeni podlagi dovoliti in opraviti izvršbo.
Kršitev določb postopka mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Ob jasni navedbi v dopisu glede vsebine pošiljke bi moral dolžnik ob morebitni ugotovitvi, da priloge v pošiljki niso bile vsebovane, take trditve uveljavljati že takoj v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor (že od vsake povprečno skrbne osebe, posebej pa od pravno kvalificiranega pooblaščenca - odvetnika, ki zastopa dolžnika, se namreč pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini, in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče).
V primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo.
Predlog za izvršbo in sklep o izvršbi jasno glasita na zneske v ILS (novi izraelski šekel), tako kot je terjatev opredeljena tudi v izvršilnem naslovu. Res je sicer, da je ob terjatvi v ILS dodan še pristavek „v protivrednosti EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila“, vendar pa to ne pomeni, da je zahtevano plačilo terjatve v EUR. Terjatev se namreč še vedno zahteva v ILS, pristavek pa predstavlja le podrobnejšo konkretizacijo, kako se bo terjatev konvertirala oziroma preračunala v trenutku izpolnitve (bodisi prostovoljne bodisi prisilne) glede na to, da je zakonito plačilo sredstvo v Republiki Sloveniji EUR.
predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe
Ker tožnik tudi na poziv sodišča ni dokazal, da bi pred pravdo od državnega odvetništva zahteval mirno rešitev spora v zvezi s to zadevo, je sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 214, 214/1, 224. ZPP člen 394, 394-9.
sklep o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - pravnomočna odločitev o tožbi - vloženo izredno pravno sredstvo - revizija - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev in mirovanje postopka - obnova postopka
Vloženo izredno pravno sredstvo ne predstavlja zakonskega razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.
OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 158, 283, 384. ZPrCP člen 92.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila - odgovornost imetnika nevarne stvari - odgovornost imetnika domače živali - obojestranska krivda - soprispevek oškodovanca - ustrezen nadzor nad živaljo - ustreznost nadzora nad psom - domača žival - odškodnina zaradi poškodbe živali - pogin živali - odškodnina zaradi smrti živali - alternativna obveznost - nadomestna izpolnitev
Upoštevaje ozko, ledeno in strmo cestišče ter dejstvo, da je tožnica slišala približujoči se avtomobil, ob tem pa psa ni pritegnila bližje k sebi, sodišče ocenjuje, da je tožnica soprispevala k nastanku škodnega dogodka.
V obravnavanem primeru sicer ni šlo za škodo, ki bi jo povzročila domača žival, pač pa je bila domača žival poškodovana (uničena, ubita). Vendar je po presoji dolžni standard varovanja domače živali ves čas enak - da ne poškoduje dobrin drugih in da sama ni poškodovana.
Čeprav je tožnica z vzrediteljem v potrdilo o plačilu zapisala, da gre pri plačilu protivrednosti v višini 2000 EUR za nadomestno izpolnitev, je bila v resnici pogodbeno določena alternativna obveznost: tožnica je bila vzreditelju dolžna izročiti dva mladiča ali pa plačati njuno protivrednost. Z nezmožnostjo izpolnitve prve alternative, tj. izročitvijo dveh mladičev, tako tožnica ni bila prosta izpolnitve obveznosti druge alternative, tj. plačila protivrednosti dveh mladičev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028113
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 115, 115/1. ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 383.
uboj - poskus uboja - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja v razlogih - izvedenec psihiatrične stroke - odločilno dejstvo - neprištevnost storilca - bistveno zmanjšana prištevnost
Logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva obrazložitev pa je v izpodbijani sodbi, kot že rečeno, izostala. Sodišče prve stopnje se namreč do navedenih zaključkov izvedenca, ki bi lahko kazali tudi na obdolženkino neprištevnost, sploh ni opredelilo in ni pojasnilo, zakaj torej kljub vsemu navedenemu šteje, da je bila obdolženkina zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje, bistveno zmanjšana.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - načelo najblažjega posega
Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.