nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - tožbeni predlog - tožbeni zahtevek - nedoločnost tožbenega zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - trditveno in dokazno breme - laična stranka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu, temveč le o procesnih pravicah, saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke.
Če se toženka ni poslužila brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti), o kateri je bila poučena, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.
ZPP člen 158, 337, 337/1. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 42.
stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku - umik predloga v nepravdnem postopku - umik tožbe - subsidiarna uporaba ZPP - nedovoljena pritožbena novota
Če predlagatelj nepravdnega postopka umakne predlog, se za odločitev o stroških postopka uporabi 158. člen ZPP. Izvenpravdno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki niti smiselno ne pomeni izpolnitve zahtevka, na odločitev o stroških ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028540
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 131.
vzročna zveza - škoda zaradi telesnih poškodb - nedopustno ravnanje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - izvedenec cestnoprometne stroke - izvedenec medicinske stroke - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravilnost izvedenskega mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - ustno zaslišanje izvedenca
Izvedenec je lahko izhajal le iz podatkov, ki jih je imel na voljo, če pa bi tožnik želel podrobnejše izračune, bi moral predlagati dopolnitev mnenja oziroma izvedenčevo ustno pojasnilo na naroku. Tega pa ni storil, ampak je vztrajal pri postavitvi novega izvedenca, za kar pa ni bilo utemeljenega razloga.
Če je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvoumna v smislu, da so pri trčenju na telo oškodovanca delovale minimalne sile in do poškodb (na telesu oškodovanca) ni moglo priti, je moč odločiti tudi brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
Ovršni zakon (Zakon o izvršbi, Hrvaška, 1996) člen 87, 87/3. ZIZ člen 200a.
izvršba na nepremičnino - poplačilo upnika - upnik kot kupec nepremičnine - z upnikom povezana oseba - ugotovljena vrednost nepremičnine
V konkretnem primeru 200.a člena ZIZ ni mogoče uporabiti. Odločilno za takšno presojo je dejstvo, da izvršilni postopek, v katerem je bila zastavljena nepremičnina prodana, ni tekel v Sloveniji, ampak na Hrvaškem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00027955
ZNP člen 11. ZPP člen 21, 189, 189/2, 215, 309a.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdi - pristojnost okrajnega sodišča - ustavitev pravdnega postopka - ugovor litispendence - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - pravilo o dokaznem bremenu
Za presojo utemeljenosti ugovora litispendence je pomembno le vprašanje, ali gre za istovrsten zahtevek in ali postopek teče med istima strankama, ne pa tudi vprašanje, ali sta oba postopka iste vrste.
Po 309.a členu ZPP listin, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Predložena listina je nedopusten dokaz, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko njegove vsebine pri odločitvi ni upoštevalo. V kolikor je dokaz z listino zaradi njene vsebine nedopusten, je nedopustno tudi dokazovanje njene vsebine na drug način.
ZPP člen 115, 115/1, 137, 137/1, 282. OZ člen 111, 111/2. URS člen 23.
preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - narok v odsotnosti stranke - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - vročanje po pooblaščencu
Tožencu je bilo vabilo pravilno vročeno preko pooblaščenca (prvi odstavek 137. člena ZPP), vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se obravnava opravi kljub nenavzočnosti stranke, ki ji je bilo vabilo pravilno vročeno (282. člen ZPP). Toženec je bil obveščen, da prošnji za preložitev naroka ni ugodeno, in je v posledici vsega navedenega sodišče prve stopnje pravilno in zakonito opravilo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00028059
ZZK-1 člen 87, 87/2, 87/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZPP člen 155.
uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev koristi - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - enotno in nujno sosporništvo - solastniki - potrebni stroški
Pri ugotavljanju, ali je bil prvi tožnik v (celotnem) vtoževanem obdobju (od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2014) solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zahteva plačilo uporabnine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je njegova lastninska pravica na nepremičnini prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (13. 5. 2014) in ne že z dnem učinkovanja zaznambe izvršbe (11. 10. 2007).
Pritožbeno stališče, da ima zaznamba izvršbe konstitutivni učinek pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku, nima opore v določilih ZZK-1 in ZIZ. Poleg tega to stališče nasprotuje samemu bistvu in namenu zaznambe izvršbe.
Ob poudarjanju, da bi morale biti tožene vse tri solastnice, ne samo ona, toženka zanemari pomen ugotovitve izvedenega dokaznega postopka, da je bila uporaba stanovanjske hiše prvemu tožniku onemogočana izključno z njene strani (s samovoljno uporabo celotne hiše izključno zase). To pomeni, da je vso korist od uporabe njegovega solastnega deleža imela le toženka in da je posledično v tej pravdi podana zgolj njena pasivna legitimacija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029045
OZ člen 46, 46/2, 122, 417, 1035, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 1/18, 1/29, 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5, 23, 24.
asignacijska pogodba - ugovori iz temeljnega razmerja - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - ugovor napake volje - potrošniška prodajna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - narok v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Z akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka zavezana plačati kupnino po tej pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028988
KZ-1 člen 123, 123/1. ZKP člen 272, 272-5, 285c, 285c/1, 285c/1-1, 285c/1-2, 285c/1-3, 285č, 285č/6.
odločba o kazenski sankciji - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - preizkusna doba - pogojna obsodba - priznanje krivde - kršitev kazenskega zakona - predobravnalni narok - opravičljivi razlogi za preložitev naroka
Določba šestega odstavka 285.č člena ZKP torej prepoveduje izrek strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, ne prepoveduje pa izreka milejše sankcije.
Priznanje krivde je sodišče po presoji pogojev iz 1. do 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP sprejelo, zato daljše preizkusne dobe, glede na navedena zakonska določila, ni smelo izreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00028983
ZPND člen 3, 19.
nasilje v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja določeni osebi - osebnostne pravice - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstancirane navedbe
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v odnosu med strankama ni moč sklepati o ogroženosti predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca, ki bi imela za posledico izrek ukrepov po 19. členu ZPND (ki bi terjal takojšnjo zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja).
JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00029891
URS člen 25. ZZVZZ člen 66. ZNIRPJU člen 2, 3, 3/4. ZPP člen 337.
osebe javnega prava - plače javnih uslužbencev - odprava plačnih nesorazmerij - pogodbena obveznost - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00031082
OZ člen 255, 256.. ZFPPIPP člen 269, 270, 302, 391, 391/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - obstoj izvršilnega naslova - v stečaju prerekana terjatev - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - subjektivni pogoji izpodbijanja - povezane osebe - insolventnost - napotitev na pravdo
Zgolj stečajni upravitelj je imel možnost in dolžnost, da v skladu s 302. členom ZFPPIPP vloži tožbo, s katero bi postavil zahtevek na ugotovitev neobstoja terjatve, ne more pa upnik oziroma tožnica biti tista, ki bi ga stečajni upravitelj napotil, da vlaga tožbo na ugotovitev obstoja terjatve za katero ima upnik že izvršilni naslov.
Ravnanje stečajnega upravitelja oziroma stečajnega sodišča, ki je zmotno na pravdo napotilo upnika namesto stečajnega upravitelja, ne more imeti za posledico, da bi upnik izgubil terjatev.
POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029725
ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/4, 243/5. ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/5. OZ člen 39, 40, 40/2, 86, 86/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - ničnost pogodbe - ničnostni razlog - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - status nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nedopustna kavza - nedopusten nagib - pritožbena obravnava - vedenje
Odločitev o ničnosti pogodbe, sklenjene med tožencema, temelji na stališču, da sporna parcela kot funkcionalno zemljišče ni bila v samostojnem pravnem prometu in da zato samostojno razpolaganje z njo ni bilo dopustno, pogodba s takim predmetom pa je ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja nična. Sodišče je ugotovilo, da je toženka pridobila nepremičnino v stečaju, vendar pa je to dejstvo štelo kot nepomembno za presojo o ničnosti pogodbe.
Po petem odstavku 342. člena ZFPPIPP, niti udeleženec niti tretja oseba ne moreta niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca, ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Vrhovno sodišče je tudi že izreklo, da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma da je opustil svojo poizvedovalno dolžnost.
Postopek prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe je enak kot postopek prodaje posamezne stvari iz stečajne mase. V obeh primerih stečajni upravitelj in kupec skleneta kupoprodajno pogodbo, ki jo odobri stečajno sodišče, podlago za vknjižbo lastninske pravice glede nepremičnine pa predstavlja sklep stečajnega sodišča o izročitvi (drugi odstavek 342. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZFPPIPP). Toženkina pridobitev lastninske pravice je bila originarna, se pravi, da je nastala na novo – neodvisno od tega, ali je stečajni dolžnik bil lastnik in neodvisno od njegove volje. S sklepom o izročitvi sporne nepremičnine je postala lastnica, poseg v to pravico pa po zakonu ni dopusten.
Razlog, na katerem temelji stališče sodišča prve stopnje o ničnosti pogodbe, ni podan.
Ničnost pogodbe pa je podana tudi v primeru njenega nasprotovanja ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (39. člen in prvi odstavek 86. člena OZ). Pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato na podlagi drugega odstavka 39. člena OZ nedopustna. Enako velja, če enega od sopogodbenikov vodi enakovrstni odločilni nagib, drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi bil moral vedeti (drugi odstavek 40. člena OZ).
Obe pogodbeni stranki sta ob sklenitvi pogodbe vedeli, da sporna nepremičnina predstavlja zemljišče ob treh večstanovanjskih stavbah. Glede na to, da sta vedeli, da je bilo zemljišče v preteklosti last družbene pravne osebe in da se znotraj zemljišča nahajajo tri večstanovanjske stavbe, sta morali vedeti tudi, da vsaj del sporne parcele pripada k stavbam. Pravni promet glede stavb (in stanovanj v njih) se je namreč od 50-ih let prejšnjega stoletja naprej odvijal tako, da se je skupaj s stavbami prenašalo tudi zemljišče, potrebno za njihovo redno rabo.9 Kljub dejstvu, da jo je kupila v stečajnem postopku, je toženka morala vedeti, da bo z nadaljnjo prodajo sporne nepremičnine otežila položaj lastnikov večstanovanjskih stavb. Toženec pa je kljub temu, da je bil seznanjen s tem, da je toženka kupila sporno parcelo v stečajnem postopku, vedel, da bo z nakupom sporne parcele prikrajšal tožnike v možnosti, da se s toženko kot prvo pridobiteljico dogovorijo o ureditvi spornega lastninskega razmerja.
postopek osebnega stečaja - zaključek stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - seznam neplačanih priznanih terjatev - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prepozne navedbe - identiteta strank - ugotavljanje istovetnosti upnika - prijava terjatve - pisna pomota
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil v tej zadevi izveden postopek preizkusa terjatev (izdanih je bilo več sklepov o preizkusu terjatev, ki so vsi postali pravnomočni). Upravitelj je tako imel podlago za izdelavo Seznama neplačanih in priznanih terjatev (v nadaljevanju: Seznam). Dolžnik je imel možnost, da v postopku preizkusa terjatev prereka pravočasno prijavljene terjatve upnikov, če je ocenil, da ne obstajajo (prvi odstavek 64. člena ZFPPIPP). Vendar višje sodišče ugotavlja, da te svoje možnosti ni izkoristil. V tej fazi postopka pa je dolžnik s svojimi navedbami prepozen. O obstoju vseh prijavljenih terjatev je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa utemeljeno sledilo Seznamu (drugi in tretji odstavek 396. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 154, 163, 163/7, 165, 165/1, 274, 275, 392, 392/3, 393, 393/1. ZPP-E člen 107, 108, 108/1, 132. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. URS člen 23.
sodna poravnava - pravica do sodnega varstva - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok za tožbo - zamuda subjektivnega roka - razlogi za izpodbijanje - seznanitev z razlogom - zavrženje tožbe - prehodne in končne določbe - novela ZPP-E - odločanje o pravdnih stroških - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - predhodni preizkus tožbe - nevezanost na pravno podlago
Ob upoštevanju začetka uporabe relevantnih določb tretjega odstavka 392. člena in prvega odstavka 393. člena ZPP z dnem 14.3.2017 in pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bile pritožnice oziroma F. G. seznanjene z razlogom za izpodbijanje že bistveno pred 13.9.2017, se je do vložitve tožbe dne 13.12.2017 subjektivni trimesečni rok nedvomno že iztekel, četudi se začetek teka tega roka šteje od 14.3.2017, ko so tožeče stranke sploh pridobile možnost vložitve tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - zamudne obresti
Sodišče določi predračun stroškov stečajnega postopka na predlog upravitelja (prvi odstavek 356. člena ZFPPIPP). Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). O plačilu stroškov stečajnega postopka vodi posle stečajnega dolžnika in izvaja naloge in pristojnosti, določene v zakonu (97. člen ZFPPIPP). Upnik glede na navedeno ni tisti, ki bi lahko sodišču prve stopnje predlagal izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Če je terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, mora upnik plačilo terjatve zahtevati od dolžnika, ki ga zastopa upravitelj. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik ne more sodišču predlagati izdaje sklepa o stroških stečajnega postopka mimo upravitelja.
parkiranje na javnih površinah - ustavitev in parkiranje
Strinjati se je sicer s prvostopnim sodiščem, da je ne glede na lastništvo površina okoli trgovskega centra javno dostopna površina, saj so na njej označeni parkirni prostori in v tem delu ni pritožbi pritrditi, da ni šlo za javno dostopno površino in da gre za parkirišče, ki je namenjeno lastniku zemljišča. Se pa tudi pritožbenemu sodišču postavlja dvom v obdolženčevo krivdo, zlasti iz razloga, ker je obdolženec na tej površini ustavil izključno zaradi ukaza policije, ni pa imel namena parkirati, zato razlogi prvega sodišča (točka 6), ko zaključuje, da je obdolženec ob ugotovljenem dogajanju bil dolžan upoštevati parkirne označbe in da se je zavedal, da je na tem mestu prepovedano parkiranje, pa je vseeno privolil v takšen način ravnanja in s tem ravnal z eventualnim naklepom, ne prepričajo, zlasti, ker je tudi policist L. (izpoved na listni št. 37) pojasnil, da v primeru, če bi on vodil postopek z obdolžencem, mu ne bi očital storitve tega prekrška, zlasti še, ker je vzporedno z obdolženčevim vozilom na istem mestu ustavilo tudi policijsko vozilo, kar kaže, da je šlo za ukrepanje policije in policijsko vožnjo za obdolženčevim vozilom, kateremu je bilo ukazano, da na primernem mestu takoj ustavi. Primerno mesto pa je bila parkirna površina, ne glede na talne označbe.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje - predhodno vprašanje - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vloženo izredno pravno sredstvo
Vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ne more biti utemeljen razlog za prekinitev postopka, oziroma za kakršnokoli čakanje na odločitev v revizijskem postopku.