stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - zamudne obresti
Sodišče določi predračun stroškov stečajnega postopka na predlog upravitelja (prvi odstavek 356. člena ZFPPIPP). Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). O plačilu stroškov stečajnega postopka vodi posle stečajnega dolžnika in izvaja naloge in pristojnosti, določene v zakonu (97. člen ZFPPIPP). Upnik glede na navedeno ni tisti, ki bi lahko sodišču prve stopnje predlagal izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Če je terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, mora upnik plačilo terjatve zahtevati od dolžnika, ki ga zastopa upravitelj. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik ne more sodišču predlagati izdaje sklepa o stroških stečajnega postopka mimo upravitelja.
parkiranje na javnih površinah - ustavitev in parkiranje
Strinjati se je sicer s prvostopnim sodiščem, da je ne glede na lastništvo površina okoli trgovskega centra javno dostopna površina, saj so na njej označeni parkirni prostori in v tem delu ni pritožbi pritrditi, da ni šlo za javno dostopno površino in da gre za parkirišče, ki je namenjeno lastniku zemljišča. Se pa tudi pritožbenemu sodišču postavlja dvom v obdolženčevo krivdo, zlasti iz razloga, ker je obdolženec na tej površini ustavil izključno zaradi ukaza policije, ni pa imel namena parkirati, zato razlogi prvega sodišča (točka 6), ko zaključuje, da je obdolženec ob ugotovljenem dogajanju bil dolžan upoštevati parkirne označbe in da se je zavedal, da je na tem mestu prepovedano parkiranje, pa je vseeno privolil v takšen način ravnanja in s tem ravnal z eventualnim naklepom, ne prepričajo, zlasti, ker je tudi policist L. (izpoved na listni št. 37) pojasnil, da v primeru, če bi on vodil postopek z obdolžencem, mu ne bi očital storitve tega prekrška, zlasti še, ker je vzporedno z obdolženčevim vozilom na istem mestu ustavilo tudi policijsko vozilo, kar kaže, da je šlo za ukrepanje policije in policijsko vožnjo za obdolženčevim vozilom, kateremu je bilo ukazano, da na primernem mestu takoj ustavi. Primerno mesto pa je bila parkirna površina, ne glede na talne označbe.
pristop k dolgu - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - odgovornost prevzemnika - odgovornost za dolgove - pisna pogodba - dejanski prevzem - solidarna odgovornost - prenos premoženja družbe
Za prenos (dela) premoženja po 433.členu OZ, ki vzpostavlja solidarno odgovornost prejemnika premoženja za terjatve upnikov iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem, ni potrebna pisna pogodba. Zadošča dejanski prevzem premoženjske celote ali njenega dela.
postopek osebnega stečaja - zaključek stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - seznam neplačanih priznanih terjatev - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prepozne navedbe - identiteta strank - ugotavljanje istovetnosti upnika - prijava terjatve - pisna pomota
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil v tej zadevi izveden postopek preizkusa terjatev (izdanih je bilo več sklepov o preizkusu terjatev, ki so vsi postali pravnomočni). Upravitelj je tako imel podlago za izdelavo Seznama neplačanih in priznanih terjatev (v nadaljevanju: Seznam). Dolžnik je imel možnost, da v postopku preizkusa terjatev prereka pravočasno prijavljene terjatve upnikov, če je ocenil, da ne obstajajo (prvi odstavek 64. člena ZFPPIPP). Vendar višje sodišče ugotavlja, da te svoje možnosti ni izkoristil. V tej fazi postopka pa je dolžnik s svojimi navedbami prepozen. O obstoju vseh prijavljenih terjatev je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa utemeljeno sledilo Seznamu (drugi in tretji odstavek 396. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00028975
OZ člen 86, 86/1.. ZFPPIPP člen 386, 386/2.. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1, 243/2, 243/2-1.. ZPP člen 19, 19/2, 32, 32/2, 32/2-8, 44, 44/2, 286.b.
osebni stečaj dolžnika - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - ničen pravni posel - izbrisna tožba - stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - nedenarni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je s tem v nasprotju, nima pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP) in je torej nično (prvi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00031082
OZ člen 255, 256.. ZFPPIPP člen 269, 270, 302, 391, 391/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - obstoj izvršilnega naslova - v stečaju prerekana terjatev - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - subjektivni pogoji izpodbijanja - povezane osebe - insolventnost - napotitev na pravdo
Zgolj stečajni upravitelj je imel možnost in dolžnost, da v skladu s 302. členom ZFPPIPP vloži tožbo, s katero bi postavil zahtevek na ugotovitev neobstoja terjatve, ne more pa upnik oziroma tožnica biti tista, ki bi ga stečajni upravitelj napotil, da vlaga tožbo na ugotovitev obstoja terjatve za katero ima upnik že izvršilni naslov.
Ravnanje stečajnega upravitelja oziroma stečajnega sodišča, ki je zmotno na pravdo napotilo upnika namesto stečajnega upravitelja, ne more imeti za posledico, da bi upnik izgubil terjatev.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/2, 52/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - ustna obravnava - zapisnik o ustni obravnavi - zahtevnost izvedenskega dela - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - ustno podajanje izvedenskega mnenja - postavitev izvedenca cestnoprometne stroke
Da iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, kdaj je posamezna priča pristopila in kdaj je končala s pričanjem, je posledica dejstva, da sodišče ni opravilo niz samostojnih narokov za izvedbo dokazov, temveč ustno obravnavo, v takem primeru pa se v zapisnik ne vpisuje uro začetka in konca posameznega pričanja. Kljub temu je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 18. 2. 2019 jasno navedlo, da je zaslišanje izvedenca trajalo eno uro in je temu verjeti, zlasti ko tudi sam pritožnik ne podaja trditev o tem, da bi bila taka ugotovitev napačna.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 3. 2018 pisno izdelano izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno, kar je tudi prepričljivo obrazložilo, tudi priprave na ustno podajanje mnenja ni mogoče oceniti drugače kot zahtevno, ne glede na obdolženčevo mnenje, da je izvedenec zgolj prebral svoje pisno izvedensko mnenje, čemur pa zapisnik o ustni obravnavi ne pritrjuje.
Če traja čakanje na narok skupaj z narokom do pol ure, izvedencu pripada samo plačilo za udeležbo na naroku. Če pa je čakanje trajalo več kot pol ure, se prizna tudi prve začete pol ure.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00028983
ZPND člen 3, 19.
nasilje v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja določeni osebi - osebnostne pravice - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstancirane navedbe
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v odnosu med strankama ni moč sklepati o ogroženosti predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca, ki bi imela za posledico izrek ukrepov po 19. členu ZPND (ki bi terjal takojšnjo zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja).
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - denarna kazen
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi v primeru prodaje spornih nepremičnin tretji osebi pred pravnomočnostjo tega pravdnega postopka bila otežena ali celo onemogočena uveljavitev tožnikove terjatve.
nasilje v družini - fizično nasilje - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Prvostopno sodišče ima tako prav, da je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje, kot ga opredeljuje določba 3. člena ZPND. Na podlagi take presoje je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno izdalo ukrepe (prepoved približevanja in prepoved navezovanja stikov) za preprečitev morebitnih bodočih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Glede na ugotovljeno postopanje nasprotnega udeleženca (dogodek iz meseca junija 2019, predhodna nasilna dejanja zoper predlagateljico izkazana s kazensko sodbo) je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno izdalo ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši, v kateri predlagateljica živi. Pri taki presoji je tudi povsem pravilno dalo prednost varstvu žrtve nasilja pred varovanjem lastninske (solastninske) pravice nasprotnega udeleženca na objektu, kateremu se za dobo šestih mesecev ne sme približevati na razdaljo manjšo od 100 metrov.
Pritožba ima prav, da ni pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma, ker zatrjevano fizično in psihično nasilje nad otrokoma ni izkazano v toliki meri, da bi to narekovalo izrek navedenega ukrepa.
Nasprotni udeleženec, ki je bil že v začetku meseca julija po pristojnem CSD seznanjen s postopkom nasilja v družini, bi tudi v primeru odhoda na dopust moral izkazati skrbnost glede sprejema morebitnih sodnih pisanj na naslov stalnega prebivališča.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni (simulirani) pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Tožnica, ki uveljavlja navideznost pogodbe, je tako morala dokazati, da volja, izražena v (darilni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju, kar je po prepričanju sodišča druge stopnje storila.
V pravdnem postopku imajo stranke pravico do pritožbe zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje, zoper sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Le pravočasna pritožba ima za posledico, da pravilnost odločbe sodišča prve stopnje presoja višje sodišče. Prepozna pritožba pa se zavrže (366. člen v zvezi s 343. členom ZPP). Sklep z dne 30. 5. 2018 je že postal pravnomočen, to pa pomeni, da vanj ni dopustno več posegati in tudi višje sodišče ne sme presojati pravilnosti izdanega sklepa. Stranka postopka lahko svoje pravice zavaruje le s pravočasno opravljenimi dejanji.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na tožbo - priznana dejstva - tek rokov - plačilo stroškov upravljanja - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je toženec odgovor na tožnikovo vlogo vložil prepozno, sodišče prve stopnje njegovih navedb ni smelo upoštevati, ampak je skladno z določbo 214. člena štelo, da toženec priznava dejstva, ki jih je v vlogi navedel tožnik.
pritožbena obravnava - zaslišanje le ene stranke - izostanek pritožnika z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku - neosebna vročitev - osebna vročitev - vročitev s fikcijo
Zakoniti zastopnik tožene stranke se pritožbene obravnave, na katero je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ni udeležil, zato izvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ni bila mogoča. Ker lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko oziroma njenega zakonitega zastopnika, je bila s tem, ko je bil zakoniti zastopnik tožene stranke pravilno vabljen na zaslišanje, pa se naroka ni udeležil, odpravljena uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZNP člen 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 134, 135, 138. ZPP člen 158.
sodna ureditev meje - narok za ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - založitev predujma za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva umika predloga
ZNP v postopku za ureditev meje predvideva narok, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke. Narok za ureditev meje je torej nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj teh stroškov ne založi in je bil pravilno opozorjen na posledice, če stroškov ne bo založil, sodišče postopek ustavi na podlagi domneve o umiku predloga za sodno ureditev meje.
ZPP člen 269, 269/4.. OZ člen 299, 299/1, 378.. ZPIZ-2 člen 310.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zakonske zamudne obresti - odkupna vrednost
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je toženec, iz katerega sfere izvira vzrok za zamudo oziroma je bilo njegovo ravnanje protipravno, dolžan plačati zakonske zamudne obresti od enkratnega izplačila sredstev, ki tečejo od zamude, ki nastopi po poteku 30 dni po koncu obračunskega obdobja glede na popolno zahtevo za izplačilo, dalje do dneva izplačila sredstev.
Gre za pogodbeno razmerje, zato je pravna podlaga za odločitev podana v OZ. Po splošnem pravilu iz 378. člena OZ je dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti. Po 1. odstavku 299. člena OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Skladno s 310. členom ZPIZ-2 mora toženec izplačati odkupno vrednost najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja (to je meseca), ki se določi glede na dan, ko je bila dana popolna zahteva za izplačilo.
Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev).
Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018.
Predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
plačilo v izvršbi - razveljavitev izvršilnega naslova - nasprotna izvršba - pravdni postopek - neupravičena pridobitev
Tožena stranka kot upnica je v situaciji, ko je tožeča stranka zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo kot izredno pravno sredstvo, sprejela tveganje, da bo izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagala izvršbo, pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Z razveljavitvijo izvršilnega naslova pa je skladno z določbo 67. člena ZIZ tožeča stranka kot dolžnik pridobila pravico, da od tožene stranke kot upnika zahteva, da ji vrne tisto, kar je z izvršbo dobila.
V konkretnem primeru je bil razveljavljen izvršilni naslov in ne sklep o izvršbi, vendar tožena stranka zmotno meni, da lahko zadrži tisto, kar je prejela na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ker je odločilno, da je bil razveljavljen izvršilni naslov kot pravna podlaga za vložitev predloga za izvršbo. Sklep o izvršbi je smel biti realiziran, vendar kasnejša razveljavitev izvršilnega naslova omogoča dolžniku, da tisto, kar je upnik v izvršbi prejel vrne dolžniku po pravilih o nasprotni izvršbi ali pa sme dolžnik zahtevati vračilo v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028131
ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 212. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 103, 125, 125/1, 270, 270/1.
pristojnost sodišča - plačilo za opravljene storitve - premoženjskopravna razmerja - gospodarski spor - okrožno sodišče - pogodba za nedoločen čas - pacta sunt servanda - prenehanje pogodbe - trditveno in dokazno breme - sprememba zakonodaje - javno naročanje - pogajanja - zavrnitev računa - neizpolnitev obveznosti
Predmet tega postopka je zahtevek za plačilo za opravljene storitve po sklenjeni Pogodbi. Pravdni stranki sta pravni osebi. Gre torej za spor, ki izvira iz premoženjskega razmerja med dvema pravnima osebama in zato v skladu z določilom 1. člen ZPP spada v pristojnost sodišča, in sicer v pristojnost Okrožnega sodišča, ki odloča v gospodarskih sporih.
Zaradi spremembe veljavnih predpisov na področju javnega naročanja, Pogodba sama po sebi ni avtomatično prenehala. Prav tako zaradi spremembe veljavnih predpisov o javnem naročanju izpolnitev nobene od pogodbenih strank ni postala nemogoča. Zato Pogodba ni postala neizvršljiva. Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je zaradi spremembe zakonodaje in dolžnosti spoštovanja prava EU pogodba avtomatično neizvršljiva in je pogodbeni stranki nista več dolžni izvrševati.
Obstoj pogajanj med pravdnima strankama o sklenitvi Aneksa k Pogodbi za leto 2014 oziroma za sklenitev nove pogodbe za leto 2014, v skladu z določili Pogodbe in OZ, sam po sebi ne predstavlja razloga za prenehanje veljavnosti Pogodbe. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveščanje tožeče stranke o nezadostnih sredstvih za plačilo storitev, ne predstavlja odpoved pogodbe.
Zavrnitve računov tudi po presoji pritožbenega sodišča same po sebi ne predstavljajo niti odpovedi Pogodbe, niti dokaza o odpovedi Pogodbe. Izkazujejo le nestrinjanje s plačilom zneska navedenega v računu.