KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028391
KZ-1 člen 24, 173, 173/1. ZKP člen 16, 39, 39/6, 44, 65, 65/3, 331, 331/6, 338, 371, 371/1-11 371/2, 378, 378/6, 391. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/d. URS člen 22, 23, 29.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - zaslišanje obremenilne priče - razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - izločitev izvedenca - izvedenec psihiatrične stroke - biološke sledi - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - zavrnitev dokaznih predlogov - kazen zapora
Zaslišanje oškodovanke pri preiskovalnem sodniku je predstavljalo izvedbo dokaza, ki je zaradi starosti oškodovanke specifična. Na glavni obravnavi neposredno zaslišanje oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile žrtve kaznivih dejanj (iz tretjega odstavka 65. člena ZKP) ni dopustno zaslišati (peti odstavek 331. člena ZKP), temveč v teh primerih sodišče odloči, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb, stranke pa lahko postavijo tudi posredna vprašanja, če sodišče oceni, da so utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, zaslišanje pa opravi posredno preiskovalni sodnik (šesti odstavek 331. člena v zvezi s 338. členom ZKP). Osebno integriteto mladoletnega oškodovanca, ki še ni star 15 let, varujejo že navedene zakonske določbe, ki določajo način njegovega zaslišanja v primeru, kadar je bil žrtev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP. Oškodovanko, takrat še ne staro 15 let, je zaslišal preiskovalni sodnik (pod njegovim vodstvom pravosodna svétnica), zagovorniki so ji postavili številna posredna vprašanja, potek dogajanja 3. 10. 2018 pa je podrobno opisala, ko je bila prvič zaslišana, medtem ko je na zaslišanju 17. 4. 2019 povedala, da pri tej izjavi vztraja. Na (primerna) vprašanja je odgovorila, ni pa bila dolžna, zato da bi se njena verodostojnost preverjala, dogodek ponovno opisovati. Obdolžencu tako ni bila kršena pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče in izvajanja dokazov, kot trdi pritožba, ni pa ji mogoče pritrditi niti, ko navaja, da je bilo kršeno načelo neposrednosti, ker se razpravljajoči sodnik z izpovedbo oškodovanke ni mogel seznaniti, temveč se je z njo seznanil le posredno in zato njene verodostojnosti ni mogel presoditi. Nasprotno, ravnal je pravilno in v skladu z navedenimi zakonskimi določili, tudi ko je njeno izpovedbo nato na glavni obravnavi 15. 5. 2019 prebral.
Ne le, da se je sodišče prve stopnje do navedb obrambe in predloga za odreditev izvedenca v sodbi opredelilo, temveč je o pomenu navedenih ugotovitev, ki so razvidne iz poročila NFL in izpovedbe navedene priče, sprejelo pravilne dejanske zaključke. Nobenega razloga ni imelo, da bi v ugotovitve priče in dejstva, ki izhajajo iz poročila o preiskavi NFL podvomilo ter da bi, glede na vse okoliščine, ocenilo, da je potrebno za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s preiskavo sledov, ki so bili odvzeti, postaviti izvedenca strokovnjaka za DNK analizo in podajanje mnenj, kot je predlagala obramba. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v navedenem poročilu in preiskavi NFL ter izpovedbi mag. G.H. ni zaznati ničesar, da bi bilo mogoče sklepati o pristranskosti, saj je v obširnem zaslišanju odgovoril na številna vprašanja obrambe natančno in prepričljivo, opisal je postopke in uporabo naprav ter delo z vzorci, ki jih analizirajo in način kontrole dobljenih rezultatov. Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1, kot je opisano v izreku sodbe, ima vse zakonske znake tega kaznivega dejanja. Abstraktni zakonski znaki so ustrezno konkretizirani, kaznivo dejanje pa je tudi glede spolnega napada na oškodovanko v času pred 3. 10. 2018 ustrezno opisano in konkretizirano. Navedeno je, da je obdolženec v času od januarja 2016 do 3. 10. 2018 na širšem območju R. (torej do dne, ko je opisan spolni odnos obdolženca z oškodovanko) z L.L., osebo drugega spola, ki še ni bila stara 15 let, storil spolna dejanja, pri tem pa je opisano, katera so bila ta spolna dejanja (tudi pred 3. 10. 2018), kako jih je izvrševal, kljub temu, da ga je odrivala in prosila, da naj z njimi preneha, pri čemer je podrobno opisano, po katerih delih telesa jo je otipaval in kje se je morala oškodovanka dotikati njega. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom, ne le 3. 10. 2018, temveč tudi pri svojih ravnanjih od januarja 2016 do tega dne, prav tako pa je pravilno in popolno obrazložilo, da se je zavedel protipravnosti svojega ravnanja in da se je zavedal svojega dejanja ter ga je hotel storiti, kot je že bilo obrazloženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029045
OZ člen 46, 46/2, 122, 417, 1035, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 1/18, 1/29, 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5, 23, 24.
asignacijska pogodba - ugovori iz temeljnega razmerja - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - ugovor napake volje - potrošniška prodajna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - narok v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Z akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka zavezana plačati kupnino po tej pogodbi.
ZIZ člen 64, 64/1, 73, 73/1, 73/2.. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-15.
izvršba zaradi izterjave denarne terjatve - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - ugovor tretjega - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - osebna služnost - odlog izvršbe na predlog tretjega - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Pravica tretjega na predmetu izvršbe mora biti takšne kvalitete, da bi prodaja pomenila nedopusten poseg v pravni položaj tretjega. Le v primeru obstoja takšne pravice upniku ni mogoče dopustiti izvršbe na dolžnikov predmet. Stališče prvostopenjskega sodišča, da osebna služnost, ki jo tretja uveljavljata v ugovoru, ni take vrste pravice, da bi predstavljala oviro za predmetno izvršbo zaradi uveljavitve denarne terjatve s prodajo sporne nepremičnine, je pravilno. To je običajno (so)lastninska pravica oziroma druga, po učinkih istovrstna pravica, ne pa osebna služnost.
Relevantne okoliščine pri presoji ugovora tretjih ne predstavlja niti pravnoposlovna prepoved odtujitve in obremenitve v korist tretjih, saj je ta lahko ovira le za pravnoposlovne odsvojitve nepremičnin, ne pa za prodajo nepremičnin na prisilni javni dražbi.
pristop k dolgu - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - odgovornost prevzemnika - odgovornost za dolgove - pisna pogodba - dejanski prevzem - solidarna odgovornost - prenos premoženja družbe
Za prenos (dela) premoženja po 433.členu OZ, ki vzpostavlja solidarno odgovornost prejemnika premoženja za terjatve upnikov iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem, ni potrebna pisna pogodba. Zadošča dejanski prevzem premoženjske celote ali njenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00028975
OZ člen 86, 86/1.. ZFPPIPP člen 386, 386/2.. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1, 243/2, 243/2-1.. ZPP člen 19, 19/2, 32, 32/2, 32/2-8, 44, 44/2, 286.b.
osebni stečaj dolžnika - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - ničen pravni posel - izbrisna tožba - stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - nedenarni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je s tem v nasprotju, nima pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP) in je torej nično (prvi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika).
ZPP člen 154, 163, 163/7, 165, 165/1, 274, 275, 392, 392/3, 393, 393/1. ZPP-E člen 107, 108, 108/1, 132. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. URS člen 23.
sodna poravnava - pravica do sodnega varstva - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok za tožbo - zamuda subjektivnega roka - razlogi za izpodbijanje - seznanitev z razlogom - zavrženje tožbe - prehodne in končne določbe - novela ZPP-E - odločanje o pravdnih stroških - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - predhodni preizkus tožbe - nevezanost na pravno podlago
Ob upoštevanju začetka uporabe relevantnih določb tretjega odstavka 392. člena in prvega odstavka 393. člena ZPP z dnem 14.3.2017 in pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bile pritožnice oziroma F. G. seznanjene z razlogom za izpodbijanje že bistveno pred 13.9.2017, se je do vložitve tožbe dne 13.12.2017 subjektivni trimesečni rok nedvomno že iztekel, četudi se začetek teka tega roka šteje od 14.3.2017, ko so tožeče stranke sploh pridobile možnost vložitve tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029725
ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/4, 243/5. ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/5. OZ člen 39, 40, 40/2, 86, 86/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - ničnost pogodbe - ničnostni razlog - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - status nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nedopustna kavza - nedopusten nagib - pritožbena obravnava - vedenje
Odločitev o ničnosti pogodbe, sklenjene med tožencema, temelji na stališču, da sporna parcela kot funkcionalno zemljišče ni bila v samostojnem pravnem prometu in da zato samostojno razpolaganje z njo ni bilo dopustno, pogodba s takim predmetom pa je ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja nična. Sodišče je ugotovilo, da je toženka pridobila nepremičnino v stečaju, vendar pa je to dejstvo štelo kot nepomembno za presojo o ničnosti pogodbe.
Po petem odstavku 342. člena ZFPPIPP, niti udeleženec niti tretja oseba ne moreta niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca, ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Vrhovno sodišče je tudi že izreklo, da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma da je opustil svojo poizvedovalno dolžnost.
Postopek prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe je enak kot postopek prodaje posamezne stvari iz stečajne mase. V obeh primerih stečajni upravitelj in kupec skleneta kupoprodajno pogodbo, ki jo odobri stečajno sodišče, podlago za vknjižbo lastninske pravice glede nepremičnine pa predstavlja sklep stečajnega sodišča o izročitvi (drugi odstavek 342. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZFPPIPP). Toženkina pridobitev lastninske pravice je bila originarna, se pravi, da je nastala na novo – neodvisno od tega, ali je stečajni dolžnik bil lastnik in neodvisno od njegove volje. S sklepom o izročitvi sporne nepremičnine je postala lastnica, poseg v to pravico pa po zakonu ni dopusten.
Razlog, na katerem temelji stališče sodišča prve stopnje o ničnosti pogodbe, ni podan.
Ničnost pogodbe pa je podana tudi v primeru njenega nasprotovanja ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (39. člen in prvi odstavek 86. člena OZ). Pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato na podlagi drugega odstavka 39. člena OZ nedopustna. Enako velja, če enega od sopogodbenikov vodi enakovrstni odločilni nagib, drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi bil moral vedeti (drugi odstavek 40. člena OZ).
Obe pogodbeni stranki sta ob sklenitvi pogodbe vedeli, da sporna nepremičnina predstavlja zemljišče ob treh večstanovanjskih stavbah. Glede na to, da sta vedeli, da je bilo zemljišče v preteklosti last družbene pravne osebe in da se znotraj zemljišča nahajajo tri večstanovanjske stavbe, sta morali vedeti tudi, da vsaj del sporne parcele pripada k stavbam. Pravni promet glede stavb (in stanovanj v njih) se je namreč od 50-ih let prejšnjega stoletja naprej odvijal tako, da se je skupaj s stavbami prenašalo tudi zemljišče, potrebno za njihovo redno rabo.9 Kljub dejstvu, da jo je kupila v stečajnem postopku, je toženka morala vedeti, da bo z nadaljnjo prodajo sporne nepremičnine otežila položaj lastnikov večstanovanjskih stavb. Toženec pa je kljub temu, da je bil seznanjen s tem, da je toženka kupila sporno parcelo v stečajnem postopku, vedel, da bo z nakupom sporne parcele prikrajšal tožnike v možnosti, da se s toženko kot prvo pridobiteljico dogovorijo o ureditvi spornega lastninskega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028178
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna sodba - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - protispisnost - kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe odločilo, da se obdolženca po 358. členu ZKP oprostita obtožbe, da sta storila kaznivo dejanje nasilništva po prvem in drugem odstavku 296. člena v zvezi z 20. členom KZ-1, ki jima ga očita obtožba in je v izreku opisano, za opisom kaznivega dejanja pa je v izreku navedlo, da sta s tem storila kaznivo dejanje nasilništva. Izrek prvostopenjske sodbe je zato protisloven in sam s seboj v nasprotju ter je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Besedi "zgrožen" in "ogrožen" nista sinonima, za presojo, ali je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno in je bil oškodovanec spravljen v podrejen položaj, pa je pomembno, da se njegove navedbe o tem, kako je nasilno ravnanje dojemal, v sodbi pravilno povzamejo in dokazno ocenijo.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni (simulirani) pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Tožnica, ki uveljavlja navideznost pogodbe, je tako morala dokazati, da volja, izražena v (darilni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju, kar je po prepričanju sodišča druge stopnje storila.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
V pravdnem postopku imajo stranke pravico do pritožbe zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje, zoper sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Le pravočasna pritožba ima za posledico, da pravilnost odločbe sodišča prve stopnje presoja višje sodišče. Prepozna pritožba pa se zavrže (366. člen v zvezi s 343. členom ZPP). Sklep z dne 30. 5. 2018 je že postal pravnomočen, to pa pomeni, da vanj ni dopustno več posegati in tudi višje sodišče ne sme presojati pravilnosti izdanega sklepa. Stranka postopka lahko svoje pravice zavaruje le s pravočasno opravljenimi dejanji.
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - denarna kazen
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi v primeru prodaje spornih nepremičnin tretji osebi pred pravnomočnostjo tega pravdnega postopka bila otežena ali celo onemogočena uveljavitev tožnikove terjatve.
nasilje v družini - fizično nasilje - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Prvostopno sodišče ima tako prav, da je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje, kot ga opredeljuje določba 3. člena ZPND. Na podlagi take presoje je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno izdalo ukrepe (prepoved približevanja in prepoved navezovanja stikov) za preprečitev morebitnih bodočih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Glede na ugotovljeno postopanje nasprotnega udeleženca (dogodek iz meseca junija 2019, predhodna nasilna dejanja zoper predlagateljico izkazana s kazensko sodbo) je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno izdalo ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši, v kateri predlagateljica živi. Pri taki presoji je tudi povsem pravilno dalo prednost varstvu žrtve nasilja pred varovanjem lastninske (solastninske) pravice nasprotnega udeleženca na objektu, kateremu se za dobo šestih mesecev ne sme približevati na razdaljo manjšo od 100 metrov.
Pritožba ima prav, da ni pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma, ker zatrjevano fizično in psihično nasilje nad otrokoma ni izkazano v toliki meri, da bi to narekovalo izrek navedenega ukrepa.
Nasprotni udeleženec, ki je bil že v začetku meseca julija po pristojnem CSD seznanjen s postopkom nasilja v družini, bi tudi v primeru odhoda na dopust moral izkazati skrbnost glede sprejema morebitnih sodnih pisanj na naslov stalnega prebivališča.
pritožbena obravnava - zaslišanje le ene stranke - izostanek pritožnika z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku - neosebna vročitev - osebna vročitev - vročitev s fikcijo
Zakoniti zastopnik tožene stranke se pritožbene obravnave, na katero je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ni udeležil, zato izvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ni bila mogoča. Ker lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko oziroma njenega zakonitega zastopnika, je bila s tem, ko je bil zakoniti zastopnik tožene stranke pravilno vabljen na zaslišanje, pa se naroka ni udeležil, odpravljena uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na tožbo - priznana dejstva - tek rokov - plačilo stroškov upravljanja - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je toženec odgovor na tožnikovo vlogo vložil prepozno, sodišče prve stopnje njegovih navedb ni smelo upoštevati, ampak je skladno z določbo 214. člena štelo, da toženec priznava dejstva, ki jih je v vlogi navedel tožnik.
ZNP člen 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 134, 135, 138. ZPP člen 158.
sodna ureditev meje - narok za ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - založitev predujma za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva umika predloga
ZNP v postopku za ureditev meje predvideva narok, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke. Narok za ureditev meje je torej nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj teh stroškov ne založi in je bil pravilno opozorjen na posledice, če stroškov ne bo založil, sodišče postopek ustavi na podlagi domneve o umiku predloga za sodno ureditev meje.
Dne 30. 5. 2017 je bilo v hišnem predalčniku tožnika puščeno obvestilo o prispelem pismu z opozorilom, da ga dvigne v 15 dneh. Ker pritožnik pisanja v navedenem roku ni dvignil, se je v skladu s 4. odst. 142. člena ZPP štelo, da mu je bila pošiljka s potekom roka vročena dne 14. 6. 2017. Gre za fikcijo vročitve, določene z ZPP. Vročevalec je naslednji dan 15. 6. 2017 pošiljko pravilno pustil v hišnem predalčniku. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe šteto od 14. 6. 2017 dalje se je iztekel 29. 6. 2017. Dne 9. 8. 2017 vložena pritožba je prepozna.
Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev).
Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018.
Predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
obnova pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nov dokaz - trditveno in dokazno breme - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Pri presoji ustrezne procesne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva je ključno vprašanje, ali bi tožnik za obstoj bančnega izpiska, ki se je nahajal v njegovi, doma shranjeni dokumentaciji, moral vedeti. Ker je odgovor na to vprašanje pritrdilen (ne gre za zahtevo po skrajni skrbnosti, saj pričakovanje, da posameznik za potrebe zbiranja procesnega gradiva pregleda domači arhiv, ni neživljenjsko ali nerazumno), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - majhna premoženjska vrednost - prodajalka
Četudi pritožba poudarja, da se očitek iz odpovedi nanaša na manj kot 4,00 EUR, je sodna praksa glede tovrstnih kršitev, ko ima delavce pri izvrševanju delovnih obveznosti opravka z denarjem in strankami, zelo stroga. Nazadnje v primeru sklepa VIII Ips 8/2019 z dne 10. 9. 2019, v katerem je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da za presojo resnosti kršitve ni ključen vrednostni kriterij (očitek iz odpovedi se je nanašal na 2,30 oziroma 0,30 EUR), ampak vsebinski kriterij (delavec je bil šofer avtobusa, ki ob tem zaračunava voznino in izdaja vozovnice). Slednji kriterij se torej nanaša na vsebino dela. Tožnica, zaposlena kot prodajalka, neutemeljeno zmanjšuje pomen kršitev s sklicevanjem na nizko vrednost očitanega. Pritožba torej ne more uspeti s sklicevanjem na nesorazmernost ukrepa zgolj zaradi navedene nizke vrednosti.