ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/5, 495, 495/1. Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (2001) člen 44, 81, 81/2, 81/3. ZDR člen 89, 89-1.
pogodbena obveznost - spor majhne vrednosti - kršitev pogodbenih določil - dokazi in izvajanje dokazov - višja sila - razlaga pogodbe
Ne gre slediti materialnopravnemu stališču toženca, da se tožeča stranka ne more sklicevati na kršitev Pogodbe med strankama, ker naj bi sporno določilo o trajanju zaposlitve P. K. presegalo s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 135/03 s spremembami) dovoljeno dobo 1 leta. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, je določba 44. člena Pravilnika, ki je pričela veljati 1. 1. 2004, jasna in nedvoumna. Zaposlitev težje zaposljive osebe mora trajati najmanj eno leto. Že jezikovna razlaga te določbe vodi v logičen sklep, da je pravno veljaven dogovor, da zaposlitev traja tudi več kot eno leto. To jasno potrjuje besedna zveza "najmanj". Zato sporno določilo 9. člena Pogodbe ne nasprotuje (kogentnim) določbam Pravilnika, niti iz tega razloga ni nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00036757
ZPP člen 362, 362/2, 286, 286b, 337, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 132, 165, 190, 190/3,193, 299, 299/2, 378, 378/1. ZKP člen 538-546. ZDR-1 člen 3, 134, 134/2. ZDMPNU člen 2. ZMinP člen 2. ZDoh-2 člen 27, 27/5, 127. ZPSV člen 6, 6/6.
neupravičena obsodba - neutemeljen odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dohodek - obračun davkov in prispevkov - zamudne obresti
V tem sporu ne gre za delovni spor, v katerem bi tožnik od svojega delodajalca zahteval izplačilo plač iz sklenjenega delovnega razmerja. Ko je odločalo o začetku teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za premoženjsko škodo, tako sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno uporabiti določila ZDR-1, ki urejajo zapadlost dohodka iz delovnega razmerja, temveč je povsem pravilno uporabilo določilo 165. člena OZ o zapadlosti odškodninske obveznosti za plačilo premoženjske škode.
Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je bodoča škoda glede na čas nastanka škodnega dogodka. O odškodnini je treba odločati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Gre za vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Za dokazanost po stališču teorije5 in sodne prakse6 zadošča dokazni standard - zadostne mejne verjetnosti, ki presega 50%. Pravni standard "normalnega teka stvari" se napolnjuje bodisi s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom, ko je oškodovanec prejemal dohodke, v čas po njem, ko jih ne prejema ali so ti zmanjšani, bodisi z ugotovitvami o verjetnih dohodkih iz naslova nove zaposlitve oziroma dela ter zaslužka iz tega naslova, ki ga pred škodnim dogodkom oškodovanec še ni opravljal oziroma pridobival. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi se tožnik, če ne bi bil priprt oziroma zaprt, zaposlil.
Ker ima delavec, ki dela polni delovni čas, v skladu z 2. členom Zakona o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač oziroma kasneje v skladu z 2. členom Zakona o minimalni plači pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, ki jo določa isti zakon, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku iz naslova izgube na zaslužku v celotnem vtoževanem obdobju zaradi neutemeljenega odvzema prostosti in neupravičene obsodbe nastala škoda (vsaj) v višini vsakokratne minimalne plače, določene z zakonom.
Tudi odškodnina za izgubljeni zaslužek v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčljiva in se od nje plača dohodnina, pri čemer mora obračun akontacije in plačilo izvršiti v skladu s 127. členom ZDoh-2 izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena stranka.
Obremenitev odškodnine s prispevki je utemeljena le v primeru, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve. Ker je bila tožniku za obdobje od 15. 4. 1997 do 28. 1. 2002 z odločbama ZPIZ priznana lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja, je njegov status zavarovanca v tem obdobju izenačen s statusom delavca z redno zaposlitvijo, kar pomeni, da za to obdobje v skladu z določili Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju: ZPSV) v zvezi s prisojeno odškodnino iz naslova izgubljenega zaslužka obstaja tudi obveznost obračunati, izplačati in odvesti prispevke. V skladu s 1. odstavkom v zvezi s 6. odstavkom 6. člena ZSVP je v tem konkretnem primeru zavezanec za plačilo prispevkov tožena stranka, ki je izplačevalec tega dohodka v obliki odškodnine. V preostalem vtoževanem obdobju (od 29. 1. 2002 do 31. 10. 2007 in od 16. 11.2008 do 30. 11. 2016) pa prisojene odškodnine ne predstavlja izguba na zaslužku iz redne zaposlitve, saj tožnik v tem obdobju ni bil v delovnem razmerju, niti mu ni bil za to obdobje priznan status zavarovanca iz delovnega razmerja, zato toženi stranki za to obdobje od prisojene odškodnine ni mogoče naložiti tudi obveznosti obračunati, izplačati in odvesti prispevke.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Iz te določbe izhaja, da tožeči stranki ni treba povrniti stroškov, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Izpolnitev zahtevka s strani tožene stranke namreč smiselno pomeni pripoznavo zahtevka, to pa posledično pomeni, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške, saj je treba umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka šteti kot uspeh tožeče stranke v sporu.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v prvem odstavku 43. člena določajo, da ima zavarovana oseba pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki obsega zahtevnejšo medicinsko rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v naravnih zdraviliščih. Pri tem pa mora izpolnjevati pogoje določene v 44. in 45. členu Pravil. Zdraviliško zdravljenje je mogoče odobriti le v primeru, če gre za zdravstvena stanja, kot so določena v 45. členu. Nadalje pa mora obstajati tudi pričakovanje za povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
sodno varstvo - obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sprememba delodajalca
Če je delovno razmerje res prešlo na toženko, kar niti še ni bilo ugotavljano v dokaznem postopku, ampak je za sedaj s strani tožnika zgolj zatrjevano, to ni odločilno za presojo pravočasnosti tožbe, ampak za odločitev o glavni stvari. Prav tako tožnik zaradi tega, ker s tožbo zoper družbo ni izpodbijal odpovedi po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ni prekludiran za uveljavljanje varstva na ugotovitev obstoja delovnega razmerja zoper toženko po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1. Rok 30 dni za izpodbijanje odpovedi iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 ni nujno tudi rok za uveljavljanje zahtevkov zoper prevzemnika. V praksi pogosto je tako, ni pa to nujno.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 5, 5/1.
plačilo za dejansko opravljeno delo - javni uslužbenec - plača - opis delovnega mesta
Bistvena dilema spora je, ali je delavec, ki opravlja del delovnega časa naloge delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, preostali del delovnega časa pa naloge drugega, vendar enako vrednotenega delovnega mesta, s tem da ne gre za delo preko polnega delovnega časa, sploh upravičen do kakšnega plačila in na kakšni podlagi.
Za odločitev o tožnikovi terjatvi je ključno zlasti vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo.
zagovornik soobdolženca - kolizija interesov med soobdolženci - pravica do proste izbire zagovornika
Povsem pravilno je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na komentar k 68. členu ZKP, v katerem je navedeno, da v primeru, ko teče kazenski postopek zoper več soobdolžencev, ne more zagovornik, ki je zagovarjal enega obdolženca, kasneje v istem postopku zagovarjati drugega obdolženca, to pa bi bilo tudi v nasprotju s 5. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), po katerem odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je zastopal nasprotno stranko. Takšnemu položaju namreč ustreza situacija, ko bi zagovornik v istem kazenskem postopku zastopal dva soobdolženca, katerih interesi obrambe so že po naravi stvari v koliziji in bi tako zaupne informacije, ki jih je dobil od prvega obdolženca, lahko uporabil v njegovo škodo, zato da bi koristil soobdolžencu, ki ga kasneje zagovarja.
Res je, da je pravica do proste izbire zagovornika ena od temeljnih obdolženčevih pravic, vendar pa le-ta, kljub pomembnosti odnosa zaupanja med stranko in zagovornikom, ni in niti ne more biti absolutna, še zlasti v primerih, kjer prihaja do kolizije interesov obrambe v postopkih z več obdolženci. Sodišče mora tako v razumnih mejah omogočiti pravico do proste izbire zagovornika, pri tem pa v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali in v kakšni meri omejitev te pravice vpliva na obdolženčevo pravico do obrambe.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Pri tožniku gre za delavca na delovnem mestu prodajalca, ki je bil ves čas v stiku z denarjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot se je od njega zahtevalo. Zaupanje v zakonito delo prodajalca je neobhodno za opravljanje takega dela. Z ugotovljenimi kršitvami je bilo zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027714
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Določbo desetega odstavka 202.d člena ZP-1 je mogoče razlagati na način, da obveznost iz te določbe vsebuje materialni in formalni del obveznosti. Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilka pravočasno izpolnila materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžna uresničiti v šestih mesecih v obsegu 17 pedagoških ur, ni pa izpolnila formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilka izpolnila bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da storilka ni izpolnila le formalnega dela obveznosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe - sodna razveza - datum sodne razveze - denarno povračilo
V skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 sodišče, ko ugotovi, da glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, ugotovi trajanje delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. Po navedeni določbi je datum odločitve sodišča prve stopnje skrajni datum za razvezo pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa je treba upoštevati vse okoliščine primera. V konkretnem primeru je bistvena okoliščina za določitev datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za delovno razmerje tožnika pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu visokošolski učitelj – redni profesor za krajši delovni čas 28 ur tedensko, dejstvo, na katero utemeljeno opozarja tudi pritožba, da je tožnik od 1. 1. 2017 dalje zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Od tega dne dalje ima tožnik že vzpostavljeno delovno razmerje in je od tega dne že prijavljen v zavarovanje. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da mu je pri toženi stranki delovno razmerje lahko trajalo le do tega datuma.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 208.
kilometrina - potni stroški - kraj opravljanja dela - službeno potovanje
Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
obnova pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nov dokaz - trditveno in dokazno breme - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Pri presoji ustrezne procesne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva je ključno vprašanje, ali bi tožnik za obstoj bančnega izpiska, ki se je nahajal v njegovi, doma shranjeni dokumentaciji, moral vedeti. Ker je odgovor na to vprašanje pritrdilen (ne gre za zahtevo po skrajni skrbnosti, saj pričakovanje, da posameznik za potrebe zbiranja procesnega gradiva pregleda domači arhiv, ni neživljenjsko ali nerazumno), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - majhna premoženjska vrednost - prodajalka
Četudi pritožba poudarja, da se očitek iz odpovedi nanaša na manj kot 4,00 EUR, je sodna praksa glede tovrstnih kršitev, ko ima delavce pri izvrševanju delovnih obveznosti opravka z denarjem in strankami, zelo stroga. Nazadnje v primeru sklepa VIII Ips 8/2019 z dne 10. 9. 2019, v katerem je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da za presojo resnosti kršitve ni ključen vrednostni kriterij (očitek iz odpovedi se je nanašal na 2,30 oziroma 0,30 EUR), ampak vsebinski kriterij (delavec je bil šofer avtobusa, ki ob tem zaračunava voznino in izdaja vozovnice). Slednji kriterij se torej nanaša na vsebino dela. Tožnica, zaposlena kot prodajalka, neutemeljeno zmanjšuje pomen kršitev s sklicevanjem na nizko vrednost očitanega. Pritožba torej ne more uspeti s sklicevanjem na nesorazmernost ukrepa zgolj zaradi navedene nizke vrednosti.
ZPP člen 108, 108/4, 360, 360/1. ZST-1 člen 1, 1/3.
dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne pritožbene navedbe
Tožena stranka ne izpodbija odločilne ugotovitve v razlogih izpodbijanega sklepa, da ni sledila pozivu sodišča in predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni dopolnila s podatkom o njenem EMŠO. Na pritožbene razloge, ki se sploh ne tičejo izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje ne bo odgovarjalo, ker niso pravno pomembni za odločitev v pritožbenem postopku.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sodbo - vrednost spornega predmeta - pristranskost sodnika - razlogi za izločitev sodnika - dvom v nepristanskost
Neutemeljeno se toženec zavzema za odmero zadevne sodne takse po tarifni številki 30010 ZST-1. Navedena tarifna številka se namreč uporablja le, ko gre za posebne pritožbe, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. V obravnavani zadevi pa je toženec vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje (meritorno) odločilo o glavni stvari, takšna pritožba pa je posebej taksirana v tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1.
S pritožbenimi navedbami v smeri, da naj bi tožeča stranka vrednost spornega predmeta v tožbi določila previsoko, je toženec glede na določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP prepozen, tudi sicer pa višina vrednosti spornega predmeta (in s tem sodne takse) v rednem postopku ni odvisna od utemeljenosti tožbenega zahtevka, v pritožbenem postopku pa ne od utemeljenosti pritožbe zoper sodbo.
Stranka lahko očitek pristranskosti v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji odločbe. Ker prvostopenjska sodnica v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev).
Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018.
Predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 99.. ZSDU člen 91, 94.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust
Tožena stranka je odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 11 delavcem in torej ni šlo za kolektivne odpuste.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba delodajalca - sodna razveza - reintegracija - datum sodne razveze - denarno povračilo namesto reintegracije
V konkretnem primeru je bistvena okoliščina za določitev datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za delovno razmerje tožnika pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu visokošolski učitelj – redni profesor za krajši delovni čas 8 ur tedensko, dejstv, da je tožnik od 1. 1. 2017 dalje zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Od tega dne dalje ima tožnik že vzpostavljeno delovno razmerje in je od tega dne že prijavljen v zavarovanje. Zato mu je pri toženi stranki delovno razmerje lahko trajalo le do tega datuma.