neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari - uporabnina - nepošteni pridobitelj
SPZ za nepoštenega pridobitelja ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta
Odločilna je vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje tožnik ne more več spreminjati, tudi sporazumno s tožencem ne.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje njegovega podpisa ne vsebuje, zato je nepopolna. Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - izvršitvena ravnanja - oblika krivde
Če je bil obdolženčev odnos do oškodovančeve lahke telesne poškodbe malomaren, mu ni mogoče očitati, da pa je oškodovančevo človeško dostojanstvo istočasno kršil naklepoma.
ZFPPIPP člen 251, 386. ZPP člen 343, 343/1. ZST-1 člen 34a.
odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - osebni stečaj fizične osebe - zastopanje stečajnega dolžnika - neodobritev neupravičeno zastopanega - nedovoljena vloga - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo - odobritev pravdnih dejanj - plačilo sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker dolžnik izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Ker v obravnavanem primeru vse obravnavane vloge tožnika niso bile vložene po stečajni upraviteljici, pač pa po skrbnici, ki ga v tem postopku glede premoženjskih pravic ni mogla več zastopati kot zakonita zastopnica, je ugotovitev sodišča, da so bile vloge nedovoljene, pravilna.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le za naprej: od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Velja vnaprej za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, nima pa vpliva na dolžnost plačila za že zapadle taksne obveznosti. Ker je bil v obravnavanem primeru izdan plačilni nalog za že zapadlo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje, ga pritožba s sklicevanjem na taksno oprostitev, odobreno za nadaljnja procesna dejanja v pritožbenem postopku, ne more omajati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029144
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38, 39, 44, 74.
konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - Dunajska konvencija - pogodba o mednarodni prodaji blaga - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - grajanje - pravočasno grajanje napak - procesni pobot
Tožena stranka je skozi postopek zatrjevala, da je pregled izvajala v skladu s standardi HACCP, tako da je pregledala 3-4 škatle na paleto, ki vsebuje 54 škatel orehov po 10kg. Zahteva po natančnemu pregled celotne pošiljke bi bila pretirana, glede na to, da so bili orehi zapakirani v 54 škatel po 10 kg orehov in da tožena stranka na trgu deluje kot posrednik, ki blago nato prodaja naprej svojim kupcem.
Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, ki mu v vsakem konkretnem primeru da vsebino sodišče. Tožena stranka kot kupec je bila zgolj posrednik v verigi. Ob prejemu blaga je v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z mnogo večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren. Da je bil v obravnavanem primeru rok za grajanje primeren, kaže tudi to, da tožeča stranka ni ugovarjala reklamaciji in je izdala dobropis.
ZPP člen 41, 41/2. ZST-1 člen 3, 3/10, 31, 32, 32/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodbene stranke - navadni materialni sosporniki - navedba vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - več zahtevkov zoper različne tožence - plačilo sodne takse za pritožbo
Tožnik s tožbo zaradi oškodovanja svojih upnikov izpodbija troje pravnih poslov; obenem zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah, ki so bile predmet navedenih poslov.
Ker so toženci v tej pravdi navadni materialni sosporniki, bi moral tožnik, upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZPP, navesti vrednost spora posebej za vsak zahtevek, ki se nanaša na posameznega toženca.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3. URS člen 154, 154/1. ZPP člen 363, 363/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja - sodne počitnice - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujne zadeve - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - pravna fikcija - neizpodbojna domneva - objava predpisov - zavrženje prepozne pritožbe - pravni pouk
ZS v 8. točki drugega odstavka 83. člena določa, da so stečajne zadeve nujne zadeve, zato zanje pravilo iz tretjega odstavka istega člena ne velja.
Pritožnica se ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.
ZPP člen 245, 245/3. OZ člen 6, 6/2, 642, 642/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/1.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - strokovna institucija kot izvedenec - podjemna pogodba - določitev plačila - dogovor - podlaga odmere nagrade - skrbnost dobrega strokovnjaka - konkludentno soglasje
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. V takšnem primeru je priznanje višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo.
Ob tem, da strokovna institucija ni podala nobenega predračuna ali ugovora v zvezi s predlagano podlago odmere nagrade in stroškov (če bi imela o tem kakšne pomisleke, bi jih morala takoj izraziti v svojem odgovoru, v skladu z njenim dolžnim ravnanjem s skrbnostjo dobrega strokovnjaka), ter da je sprejela izvedensko nalogo v skladu s pogoji sklepa prvega sodišča, je bil med prvim sodiščem in strokovno institucijo na ta način sklenjen dogovor tudi glede načina oziroma podlage obračuna nagrade in stroškov (da se upoštevajo določila Pravilnika).
URS člen 33, 125. ZFPPIPP člen 48, 49, 49/1, 49/2, 49/4, 121, 121/2, 121/3, 140, 140/2, 237a, 237a/4, 237a/6, 237a/8, 237a/9. ZPP člen 116, 145. ZS člen 3, 3/1.
vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - načelo hitrosti stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - upraviteljev predlog za preklic odložitve - ugovor dolžnika zoper predlog za preklic odložitve - pravočasnost ugovora - prekluzivnost roka - pravilnost vročitve
Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali.
Če bi se naj besedilo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljalo le v glavnem postopku zaradi insolventnosti, bi bilo tako tudi določeno.
Eno temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku je njegov pomen v kar najhitrejši zagotovitvi poplačila upnikov. Taka ureditev je namenjena zagotovitvi upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
Višje sodišče prepoved vrnitve v prejšnje stanje ocenjuje kot primeren ukrep za uresničitev upnikovih ustavnih pravic, pri čemer je imel dolžnik vso možnost sodelovanja v postopku, za katerega je vedel in ga je tudi v enem delu (glede odložitve odločanja o upnikovem predlogu) celo sam začel.
Konkretnih zlorab prevzemnega postopka, zaradi katerih bi bila v prevzemni ponudbi dosežena prenizka cena, predlagatelja niti nista navajala. Očitki v zvezi s podajo prostovoljne/obvezne prevzemne ponudbe, na katere je višje sodišče odgovarjalo zgoraj, po presoji višjega sodišča niso takšne narave, ki bi lahko kakorkoli vplivali na doseženo ceno v postopku prevzema, niti jih kot takšnih nista navajala predlagatelja. Prav tako predlagatelja niti nista navajala, da prevzemnik ni ponudil istih sredstev in iste višine le-teh iz prevzemne ponudbe tudi izključenim delničarjem. Ker torej niso podani pogoji, ki jih je izoblikovala sodna praksa, in pod katerimi je mogoče izpodbiti domnevo primernega nadomestila, je presoja sodišča prve stopnje, da predlagatelji v okoliščinah konkretnega primera ne morejo uspešno izpodbiti domneve iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030171
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 318, 318/2, 354, 354/1.
delež na skupnem premoženju - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe - obseg skupnega premoženja - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Pritožbeni preizkus je pokazal, da je v tem delu pritožba utemeljena, saj bo sodišče prve stopnje moralo, če bo ponovno zaključilo, da iz dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi glede deleža na skupnem premoženju, višjega od ene polovice, ne izhaja utemeljenost njenega tožbenega zahtevka, tožnici določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ne gre namreč za neodpravljivo nesklepčnost, ko tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Glede na to, da je bila revizija vložena po začetku osebnega stečaja, po pooblastilu stečajnega upravitelja, sodi plačilo sodne takse med stroške stečajnega postopka. Višina plače, ki jo prejema drugotoženi, ki je v osebnem stečaju, pa za odločitev v konkretnem primeru ni bistvenega pomena.
rok za vložitev - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (tretji odstavek 87. člena ZKP). Kot je razvidno s spletnih strani družbe Pošte Slovenije, je družba Petrol njena pogodbena partnerica, ki je pooblaščena tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk. Iz Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrol je razvidno, da so bencinski servisi družbe Petrol, ki so navedeni na spletnih straneh družbe Petrol, kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočene pošiljke in zanje veljajo enaka pravila v zvezi s prejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk, kot za Pošto Slovenije. Ker je bencinski servis Petrol na naslovu Kidričeva ulica 21, Celje, med tam navedenimi bencinskimi servisi, se dan oddaje priporočene poštne pošiljke na tem servisu šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 227, 227/1, 227/2, 298, 298/5. ZIZ člen 172a.
stečajni postopek - prijava ločitvene pravice - obstoj pravice - upravičeni prijavitelji - zemljiško pismo - prepozna prijava - prenehanje ločitvene pravice - zavrženje prijave - načelo koncentracije - smiselna uporaba določb ZIZ
Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase ZFPPIPP celovito ureja. Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice.
ZKP člen 21, 21/1, 25, 25/1, 113, 113/1, 113/2, 330.
sestava sodišča - senatno sojenje - zborno sojenje - posvetovanje in glasovanje senata - priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde
Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, pri čemer se sodišče prve stopnje (senat) po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP glede na to, da so na predobravnavnem naroku stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat treh sodnikov.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 363, 363/3, 364, 365, 371, 371/10. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. URS člen 23, 25.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - trajanje postopka - obračun obresti - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - načelo hitrosti stečajnega postopka - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zakonske zamudne obresti kot škoda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe
Ker se je v konkretnem primeru postopek razdelitve stečajne mase zavlekel nerazumno dolgo, ni mogoče pritrditi stališču, da upniki zato niso upravičeni do zakonskih zamudnih obresti. Stališče, da se je postopek zavlekel zaradi pritožb zoper postopek delitve, posledično pa upravitelj načrta v obrestnem delu ni spreminjal, upnikom dejansko odreka pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028543
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpust obveznosti - osebni stečaj - pravni učinki odpusta obveznosti - izpolnitev obveznosti - plačilo komunalnih storitev - dolžnost plačila komunalnih storitev - komunalne storitve - obvezna gospodarska javna služba - premoženjski položaj - socialna stiska
Socialni in ekonomski razlogi ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih tožencu obveznosti iz naslova opravljenih komunalnih storitev ne bi bilo treba plačati.