KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029096
KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
razžalitev - zavrnitev dokazov - dejansko stanje - razžalitev sodnika
V točki 2 obrazložitve izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, tehtno pojasnilo, zakaj ni sledilo dokaznemu predlogu obrambe, da se v dokazne namene pridobijo in prečitajo tudi ostale obdolženčeve kazenske zadeve oziroma kazenski spisi, vključno z obdolženčevimi zagovori, iz katerih bi naj izhajal "obdolženčev izrazit odpor in nezaupanje do organov pregona" in na podlagi česar "bi izvedenec lahko videl tudi druga kazniva dejanja ter dogajanje okoli njih" in bi "morda lahko uvidel, da je bila nezmožnost obdolženca imeti v oblasti pošiljanje očitanih pisanj zmanjšana bistveno".
denarno povračilo namesto reintegracije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
V skladu z drugim odstavkom 118. člena ZDR-1 sodišče določi višino denarnega povračila glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS ne gre za zaprt krog meril (kriterijev), tako da se pri odmeri denarnega povračila lahko upoštevajo tudi druge okoliščine, ki jih določbe prvega odstavka tega člena izrecno ne navajajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030047
KZ-1 člen 55. ZKP člen 372, 372-5, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek neprave obnove - odmera kazni obsojencu - odmera enotne kazni - enotna kazen zapora - izrek enotne kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - sprememba kazenske sankcije - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Pri izrekanju enotne kazni v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP oziroma pri odmeri kazni obsojencu na podlagi 55. člena KZ-1 ista kazen ne more biti dvakrat upoštevana kot določena.
rok za vložitev - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (tretji odstavek 87. člena ZKP). Kot je razvidno s spletnih strani družbe Pošte Slovenije, je družba Petrol njena pogodbena partnerica, ki je pooblaščena tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk. Iz Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrol je razvidno, da so bencinski servisi družbe Petrol, ki so navedeni na spletnih straneh družbe Petrol, kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočene pošiljke in zanje veljajo enaka pravila v zvezi s prejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk, kot za Pošto Slovenije. Ker je bencinski servis Petrol na naslovu Kidričeva ulica 21, Celje, med tam navedenimi bencinskimi servisi, se dan oddaje priporočene poštne pošiljke na tem servisu šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030171
ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 318, 318/2, 354, 354/1.
delež na skupnem premoženju - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe - obseg skupnega premoženja - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Pritožbeni preizkus je pokazal, da je v tem delu pritožba utemeljena, saj bo sodišče prve stopnje moralo, če bo ponovno zaključilo, da iz dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi glede deleža na skupnem premoženju, višjega od ene polovice, ne izhaja utemeljenost njenega tožbenega zahtevka, tožnici določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ne gre namreč za neodpravljivo nesklepčnost, ko tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
pogodba o upravljanju storitev upravljanja - vsebina pogodbe - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe upravniku - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
V pogodbi se je upravnik zavezal, da bo storitve opravljal v imenu in za račun kupcev oziroma bodočih lastnikov stanovanj in parkirnih mest (4. člen pogodbe). Ker je bila pogodba o upravljanju odpovedana in je tožeča stranka odpoved tudi prejela, tožeča stranka ni ne upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica, niti upravnica skupnih delov, ki služijo več stavbam znotraj soseske in to ne glede na to, da podzemni objekt s kletnimi prostori predstavlja stavbo s svojo identifikacijsko številko.
Skupni deli, ki služijo večstanovanjskim stavbam imajo v skladu s 23. členom SZ-1 poseben status in s tem tudi poseben režim upravljanja. Po določbi četrtega odstavka 23. člena SZ-1 s takšnim skupnim delom v imenu in za račun skupnih lastnikov upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - načelo sorazmernosti - pravica do varstva duševne integritete
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da niso podani pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek brez privolitve v skladu s 75. in 74. členom ZDZdr, saj je zdravljenje osebe mogoče izvajati v domačem okolju ob sodelovanju koordinatorja, s tem pa je slednji ukrep vsekakor milejši kot namestitev v socialno varstveni zavod.
ZKP člen 21, 21/1, 25, 25/1, 113, 113/1, 113/2, 330.
sestava sodišča - senatno sojenje - zborno sojenje - posvetovanje in glasovanje senata - priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde
Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, pri čemer se sodišče prve stopnje (senat) po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP glede na to, da so na predobravnavnem naroku stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat treh sodnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029144
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38, 39, 44, 74.
konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - Dunajska konvencija - pogodba o mednarodni prodaji blaga - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - grajanje - pravočasno grajanje napak - procesni pobot
Tožena stranka je skozi postopek zatrjevala, da je pregled izvajala v skladu s standardi HACCP, tako da je pregledala 3-4 škatle na paleto, ki vsebuje 54 škatel orehov po 10kg. Zahteva po natančnemu pregled celotne pošiljke bi bila pretirana, glede na to, da so bili orehi zapakirani v 54 škatel po 10 kg orehov in da tožena stranka na trgu deluje kot posrednik, ki blago nato prodaja naprej svojim kupcem.
Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, ki mu v vsakem konkretnem primeru da vsebino sodišče. Tožena stranka kot kupec je bila zgolj posrednik v verigi. Ob prejemu blaga je v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z mnogo večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren. Da je bil v obravnavanem primeru rok za grajanje primeren, kaže tudi to, da tožeča stranka ni ugovarjala reklamaciji in je izdala dobropis.
URS člen 33, 125. ZFPPIPP člen 48, 49, 49/1, 49/2, 49/4, 121, 121/2, 121/3, 140, 140/2, 237a, 237a/4, 237a/6, 237a/8, 237a/9. ZPP člen 116, 145. ZS člen 3, 3/1.
vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - načelo hitrosti stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - upraviteljev predlog za preklic odložitve - ugovor dolžnika zoper predlog za preklic odložitve - pravočasnost ugovora - prekluzivnost roka - pravilnost vročitve
Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali.
Če bi se naj besedilo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljalo le v glavnem postopku zaradi insolventnosti, bi bilo tako tudi določeno.
Eno temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku je njegov pomen v kar najhitrejši zagotovitvi poplačila upnikov. Taka ureditev je namenjena zagotovitvi upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
Višje sodišče prepoved vrnitve v prejšnje stanje ocenjuje kot primeren ukrep za uresničitev upnikovih ustavnih pravic, pri čemer je imel dolžnik vso možnost sodelovanja v postopku, za katerega je vedel in ga je tudi v enem delu (glede odložitve odločanja o upnikovem predlogu) celo sam začel.
ZPP člen 41, 41/2. ZST-1 člen 3, 3/10, 31, 32, 32/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodbene stranke - navadni materialni sosporniki - navedba vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - več zahtevkov zoper različne tožence - plačilo sodne takse za pritožbo
Tožnik s tožbo zaradi oškodovanja svojih upnikov izpodbija troje pravnih poslov; obenem zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah, ki so bile predmet navedenih poslov.
Ker so toženci v tej pravdi navadni materialni sosporniki, bi moral tožnik, upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZPP, navesti vrednost spora posebej za vsak zahtevek, ki se nanaša na posameznega toženca.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 363, 363/3, 364, 365, 371, 371/10. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. URS člen 23, 25.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - trajanje postopka - obračun obresti - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - načelo hitrosti stečajnega postopka - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zakonske zamudne obresti kot škoda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe
Ker se je v konkretnem primeru postopek razdelitve stečajne mase zavlekel nerazumno dolgo, ni mogoče pritrditi stališču, da upniki zato niso upravičeni do zakonskih zamudnih obresti. Stališče, da se je postopek zavlekel zaradi pritožb zoper postopek delitve, posledično pa upravitelj načrta v obrestnem delu ni spreminjal, upnikom dejansko odreka pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva.
Glede na to, da je bila revizija vložena po začetku osebnega stečaja, po pooblastilu stečajnega upravitelja, sodi plačilo sodne takse med stroške stečajnega postopka. Višina plače, ki jo prejema drugotoženi, ki je v osebnem stečaju, pa za odločitev v konkretnem primeru ni bistvenega pomena.
Konkretnih zlorab prevzemnega postopka, zaradi katerih bi bila v prevzemni ponudbi dosežena prenizka cena, predlagatelja niti nista navajala. Očitki v zvezi s podajo prostovoljne/obvezne prevzemne ponudbe, na katere je višje sodišče odgovarjalo zgoraj, po presoji višjega sodišča niso takšne narave, ki bi lahko kakorkoli vplivali na doseženo ceno v postopku prevzema, niti jih kot takšnih nista navajala predlagatelja. Prav tako predlagatelja niti nista navajala, da prevzemnik ni ponudil istih sredstev in iste višine le-teh iz prevzemne ponudbe tudi izključenim delničarjem. Ker torej niso podani pogoji, ki jih je izoblikovala sodna praksa, in pod katerimi je mogoče izpodbiti domnevo primernega nadomestila, je presoja sodišča prve stopnje, da predlagatelji v okoliščinah konkretnega primera ne morejo uspešno izpodbiti domneve iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, pravilna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje njegovega podpisa ne vsebuje, zato je nepopolna. Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR ne predstavlja ustreznega zadoščenja tožniku. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin v konkretnem primeru, posebej dejstvu, da so pri tožniku ostale trajne anatomske posledice (trajne okvare), posledično pa funkcionalne omejitve z uporabo leve roke (omejena gibljivost zapestja in zmanjšana moč leve roke) na vseh področjih njegovega življenja in dejstva, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 43 let, sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja pravično denarno odškodnino znesek 5.000,00 EUR.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 227, 227/1, 227/2, 298, 298/5. ZIZ člen 172a.
stečajni postopek - prijava ločitvene pravice - obstoj pravice - upravičeni prijavitelji - zemljiško pismo - prepozna prijava - prenehanje ločitvene pravice - zavrženje prijave - načelo koncentracije - smiselna uporaba določb ZIZ
Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase ZFPPIPP celovito ureja. Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028543
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpust obveznosti - osebni stečaj - pravni učinki odpusta obveznosti - izpolnitev obveznosti - plačilo komunalnih storitev - dolžnost plačila komunalnih storitev - komunalne storitve - obvezna gospodarska javna služba - premoženjski položaj - socialna stiska
Socialni in ekonomski razlogi ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih tožencu obveznosti iz naslova opravljenih komunalnih storitev ne bi bilo treba plačati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029897
KZ-1 člen 173, 173/3, 50, 50-2, 51, 51/1-2. ZKP člen 378, 378/1, 367, 367/2.
pravica do obrambe - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - uporaba omilitvenih določil - zaporna kazen - seja pritožbenega senata - izključitev javnosti - spolna integriteta - izvedenec - mladoletna oškodovanka
Sodišče prve stopnje je v sodbi pojasnilo, na podlagi česa sklepa, da je izpovedba oškodovanke M.L.Z. resnična, ko je povedala, da ji je obdolženec z roko segel za hlače in spodnjice ter jo otipaval po spolovilu in ustrezno je tudi pojasnilo, da takšno ravnanje nedvomno nakazuje, da je bilo obdolženčevo ravnanje spolno motivirano in da je z njim zadovoljeval svoj spolni nagon. Sodba torej razloge o tem ima, kakršnokoli nadaljnje pojasnjevanje, da gre za spolno motivirano dejanje, pa je ob tem nepotrebno, ker je z navedenim zaključkom sodišča prve stopnje to dejstvo dovolj pojasnjeno. Ravnanje samo po sebi kaže na spolno motiviranost storilca in nobenih razlogov ni imelo sodišče prve stopnje, da bi se ukvarjalo z obdolženčevo starostjo in ugotavljanjem, ali gre za spolno aktivno osebo.
Odgovor na vprašanje, ali si je oškodovanka izmislila dogodek in obdolženca po krivem obremenjuje, sodi v pristojnost sodišča in ne izvedenca. Izvedenec dr. A.F. je na vprašanja sodišča in strank ustrezno odgovoril, pri oškodovanki je ugotovil znake spolne zlorabe, in sicer prisotnost posttravmatske stresne motnje, zmanjšano zmožnost uživanja v spolnosti in znižano samospoštovanje, pojasnil je, zakaj pri njej ne gre sklepati o neiskrenosti oziroma težnji po laganju, prav tako pa, zakaj so znaki spolne zlorabe pri osebi, ki je s tovrstnim kaznivim dejanjem oškodovana, bistveno težji, če je storilec oseba iz družinskega kroga, kot če gre za neznano osebo oziroma osebo, ki z njo ni v takšnem razmerju, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in ocenilo v točki 11 obrazložitve sodbe. S strokovnega stališča je izvedenec torej pojasnil tudi, na podlagi česa zaključuje, da pri oškodovanki ni mogoče sklepati o neiskrenosti oziroma težnji po laganju, naloga sodišča pa je bila, da po oceni vseh izvedenih dokazov presodi, ali je oškodovanka verodostojna ali ne. Zato je pritožbena navedba, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, ker izvedenec ni odgovoril na vprašanje, ali je mogoče izključiti, da si je oškodovanka celotno zgodbo izmislila, neutemeljena.
Pritožbenemu zavzemanju za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist ni mogoče pritrditi. Pritožbeno sodišče ne more ocenjevati, ali je bila v drugem pravnomočno končanem kazenskem postopku, kjer je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, ki je bila omiljena do najnižje meje, odmerjena primerna kazen, temveč lahko ocenjuje le ustreznost kazenske sankcije, izrečene v tem postopku. Zavržnost ravnanj, s katerimi storilci prizadenejo spolno integriteto mladoletnih oseb, ki še niso stare 15 let, pa bi jih morali varovati, ker so jim zaupane v varstvo in oskrbo, se odraža v višini kazni, ki je za takšno kaznivo dejanje predpisana, predpisana pa je v razponu od treh do desetih let in za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 zaradi teže tovrstnih kaznivih dejanj tudi ni mogoče izreči le sankcije opozorilne narave (2. točka prvega odstavka 51. člena KZ-1). Izrečena zaporna kazen je zato ustrezna in je ne gre spreminjati obdolžencu v korist.