OZ člen 5, 8, 82, 82/2, 86, 86/1, 119, 119/1, 288, 375, 375/1, 377, 377/1, 381, 382.a, 432. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-1.
pristop k dolgu - skupen namen pogodbenikov - plačilo obveznosti glavnega dolžnika - oderuška pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - ničnost sporazuma
Glede na dikcijo 2.1 točke spornega sporazuma v zvezi s 1. točko tega sporazuma je sodišče prve stopnje pravilno zaznalo, da določilo 2.1 točke sporazuma ni povsem jasno in je zato utemeljeno iskalo skupen namen, ki sta ga ob sklenitvi sporazuma zasledovali obe pravdni stranki (drugi odstavek 82. člena OZ). Obseg pristopnikove odgovornosti in s tem njegova obveznost namreč ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika. Pravilna uporaba materialnega prava, ne glede na to, da so zakonske zamudne obresti začele teči že pred uveljavitvijo OZ dne 1. 1. 2002 (ustavna odločba U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006), pri čemer do tega dne glavnice še niso presegle (ustavna odločba Up-699/05-22 z dne 5. 7. 2007), pa narekuje omejitev teka zamudnih obresti do višine glavnice skladno z določbo takrat veljavnega 376. člena OZ. Po citirani določbi so obresti (pogodbene in zamudne) nehale teči, ko je vsota zapadlih pa neplačanih obresti dosegla glavnico.
tujec - vloga v tujem jeziku - pritožba v tujem jeziku - poziv na popravo vloge - poziv na popravo pritožbe - poslovanje sodišč v slovenskem jeziku - pravica do tolmača - prevod v slovenski jezik - nerazumljiva ali nepopolna vloga - zavrženje pritožbe
Po določbi tretjega odstavka 7. člena ZKP tujec, ki mu je odvzeta prostost, sodišču lahko podaja vloge v svojem jeziku, obsojenec pa se nahaja na prestajanju zaporne kazni v svoji državi, to je Črni Gori, zato ga navedena okoliščina ne opravičuje, da ne bi svoje pritožbe vložil pri slovenskem sodišču v slovenskem jeziku.
predlog za izdajo začasne odredbe - ukinitev stikov - prepozna pritožba zoper sklep o začasni odredbi
Predlagateljica je pritožbo vložila po poteku pritožbenega roka. Zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 346. člena ZPP in v povezavi z 42. členom ZNP-1 zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00027705
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2-6.
trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - stroški stečajnega postopka
Sodišče po uradni dolžnosti iz ustreznih evidenc pridobi podatke, ki jih potrebuje za odločitev o taksni oprostitvi. Glede podatkov, ki v takšnih evidencah niso zajeti in glede dejstev, ki lahko vplivajo na presojo teh podatkov, pa velja pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP. To breme pa je na vlagatelju predloga za taksno oprostitev.
Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso, so del stroškov stečajnega postopka. Tudi stroški sodnih taks se torej poplačajo kot stroški stečajnega postopka, tj. iz stečajne mase.
ZVEtL-1 člen 31, 31/2, 31/3. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-5, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 244, 342, 342/2, 342/3. ZPPSL člen 155, 155/1.
izbris hipoteke po uradni dolžnosti - vzpostavitev etažne lastnine - zemljiškoknjižni postopek
S sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju kot stečajnega sodišča St 34/2004 z dne 4. 9. 2007 je bilo tudi ugotovljeno, da je pritožnik v celoti poravnal kupnino po Prodajni pogodbi z dne 18. 5. 2007, prav tako pa odrejen izbris vseh hipotek in bremen na prodani nepremičnini. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbris le-teh lahko opravi sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine. V določbah ZVEtL-1 namreč ni pravne podlage za postopanje v tej smeri.
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob uporabi drugega in tretjega odstavka 31. člena ZVEtL-11 ravnalo pravno pravilno in pri stavbni pravici z ID znakom 9032 v zemljiški knjigi vpisane omejitve preneslo na v okviru predmetnega postopka na novo nastali etažni del z ID znakom 2775-1.
V zvezi z uveljavljanjem izbrisa pri tem etažnem delu vpisane hipoteke ter prepovedi odtujitve, vključno z vpisano stvarno služnostjo, je pritožnika pravilno napotilo k sprožitvi zemljiškoknjižnega postopka.
ZZK-1 člen 80, 80/1, 81, 89, 89/4, 89/4-2, 96, 96/1. ZVEtL člen 15, 15/2.. ZVEtL-1 člen 11.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - zaznamba postopka za vzpostavljanje etažne lastnine - zaznamba spora - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - ovira za nadaljnje vpise - učinki zaznambe spora
Za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine v zemljiški knjigi se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora (drugi odstavek 15. člena ZVEtL, enako prvi odstavek 11. člena sedaj veljavnega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, v nadaljevanju ZVEtL-1). Kot splošno pravilo to v prvi vrsti pomeni, da zaznamba postopka ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1), razen za izrecno navedene v četrtem odstavku 89. člena ZZK-1.
Zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine glede na predmet oziroma vsebino ni mogoče enačiti z zaznambo spora o lastninski pravici.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/5.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - opis dejanja - blanketna norma - kršitev kazenskega zakona
Neobstoječ blanketni predpis je bil v opis kaznivega dejanja zapisan že v obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 13. 8. 2012, številka Kt/1/2211/07, in pozneje, tekom kazenskega postopka te napake pristojni državni tožilec z ustrezno spremembo obtožbe ni odpravil. Določeno dejanje je sicer še vedno kaznivo, če v njegovem opisu ni navedena pravilna označba blanketne norme, a se v tem primeru zahteva, da je iz samega opisa popolnoma jasno, kakšna je vsebina te blanketne norme, ki storilcu prepoveduje oziroma zapoveduje določeno ravnanje. Iz opisa predmetnega kaznivega dejanja pa ni razvidno, da bi ta vseboval delodajalčevo dolžnostno ravnanje iz prvega in tretjega odstavka 61. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme in sicer: da mora preprečiti uporabo delovne opreme, ki nima predvidenih varnostnih naprav (prvi odstavek) in da mora zagotoviti, da varnostna naprava na delovni opremi, ki jo delavec uporablja, ni izključena (tretji odstavek).
Opis dogodka, naveden v izreku sodbe, ki je predmet presoje, je po ustaljeni sodni praksi razumljiv in omogoča presojo, ali so v njem navedena vsa dejstva in okoliščine, ki so znake kaznivega dejanja tudi brez citiranja Uradnih listov. Pravica obtoženca do obrambe je v zadostni meri zagotovljena že s tem, ko se Uradni list v katerem sta bila določen predpis oziroma blanketna norma objavljena, navede v obrazložitvi.
OZ člen 937, 937/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vinkulacija zavarovalne police - plačilo zavarovalne premije - pogodbena stranka - zavarovalna pogodba - požarno zavarovanje - zavarovalno kritje - izdaja nove zavarovalne police - zavezanec za plačilo - dolžnost obveščanja - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Tožnik, kot vinkulacijski upravičenec, ni stranka pogodbenega razmerja, ki ga je s toženko sklenil zavarovalec in, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sama vinkulacija v korist tožnika še ne ustvarja njegove zaveze za plačilo zavarovalne premije.
ZKP člen 109, 109/2, 502.a. KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nevarnost razpolaganja s premoženjem - vrednost nepremičnine - način odvzema premoženjske koristi - preizkus ocene vrednosti zavarovanja
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi določbe prvega in drugega odstavka 75. člena KZ-1 pojasnilo vse tri načine odvzema premoženjske koristi in njihovo zaporedje uporabe, ki je odvisno od tega, s kakšnim premoženjem storilec ali drugi prejemnik v času odvzema še razpolaga. Pri tem je, glede na to, da je na predmetni nepremičnini vknjižena hipoteka v višini 120.000,00 EUR in ob upoštevanju ocenjene tržne vrednosti nepremičnine v višini 102.500,00 EUR, pravilno ugotovilo, da začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženje koristi zgolj na predmetni nepremičnini ne zadošča ter je na predlog višje državne tožilke utemeljeno odredilo sekundarni način zavarovanja zahtevka za premoženjsko korist s prepovedjo razpolaganja z denarnimi sredstvi do višine 40.000,00 EUR na TRR družbe E. Šele na ta način je višina očitane premoženjske koristi sorazmerna vrednosti zavarovanega premoženja na premoženju pravne osebe E., zato ne gre pritrditi pritožbi, ko navaja, da se v takem primeru pač odvzame nepremičnina skupaj s hipoteko, saj v primeru vnovčitve le-te, tako zavarovane premoženjske koristi več ne bi bilo mogoče odvzeti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00028858
OZ-UPB1 člen 73, 73/1, 75.
ustna posojilna pogodba - pooblastilo za sklenitev pogodbe - premoženjska razmerja med zakoncema - posebno premoženje zakoncev
Ne gre za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, temveč le za pooblastilo enega zakonca dano drugemu za sklenitev posojilne pogodbe s tretjo osebo, zato tudi ne gre za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
ZPP člen 80, 359. DZ člen 267, 267/1, 267/2, 268. ZZZDR člen 211.
skrbnik za poseben primer - skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - pravdna sposobnost - procesna predpostavka - procesna nesposobnost - zastopanje procesno nesposobne stranke - psihiatrično izvedensko mnenje
Pri odločanju o postavitvi osebe pod skrbništvo mora biti sodišče pozorno tudi na določbo drugega odstavka 267. člena DZ, saj ta določa, drugače kot prej veljavni 211. člen ZZZDR, da skrbnika za posebne primere ni mogoče imenovati, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Glede na okoliščine tega primera je prvostopenjsko sodišče očitno presodilo, da bodo koristi in pravice tožnice ustrezno in hitreje varovane z imenovanjem skrbnika za poseben primer, ki ga po določbi 268. člena DZ v sodnem postopku lahko postavi tudi sodišče in je to lahko tudi CSD. Ker se tožnica pritožuje zgolj v smeri, da sploh ne potrebuje skrbnika za poseben primer (torej še manj skrbnika za odrasle), se tudi pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so bili v obravnavani zadevi sploh izpolnjeni pogoji za postavitev skrbnika za poseben primer, ali pa za postavitev trajnejše oblike skrbništva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00028092
SZ-1 člen 110, 110/1, 110/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 18. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC člen 24. ZNP člen 19, 19/1, 35, 37. ZPP člen 311, 311/1.
določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - bivša zakonca - uporabnik stanovanja - neprofitno stanovanje - povprečni mesečni dohodek - načelo pravičnosti - udeležba v nepravdnem postopku - žrtev nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepozne trditve - zdravstveno stanje stranke v postopku
Nasprotna udeleženca (bivša žena predlagatelja in njen polnoletni sin), ki ves čas bivata skupaj, sicer res nista dolžna skrbeti drug za drugega, dejstvo pa je, da je njuno premoženjsko stanje skupaj nedvomno boljše od premoženjskega stanja predlagatelja. Prav to okoliščino je sodišče prve stopnje upravičeno štelo kot odločilno in ocenilo, da bosta nasprotna udeleženca s skupnimi sredstvi lažje pridobila primerno stanovanje kot predlagatelj.
Zapuščinsko sodišče je z izdajo izpodbijanega sklepa zgolj sledilo soglasnemu in enotnemu predlogu dedičev, ki jim omogoča izvedbo ustreznih zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi sklepa o dedovanju.
Ob dejstvu, da so izdajo izpodbijanega sklepa v vsebini, kot ga je izdalo prvostopenjsko sodišče, predlagali prav vsi dediči, tudi pritožnik, je v tej situaciji razumna smiselna uporaba 173. člena ZD, s katerim prvostopenjsko sodišče pod določenimi pogoji samo spremeni prvotni sklep.
objava popravka - pravica do popravka - vsebina popravka - razlogi za odklonitev objave popravka - okoliščine konkretnega primera
Kakšna mora biti vsebina popravka, da bo dosegla svoj namen, je vselej odvisno od okoliščin konkretnega primera. Pravice do popravka pa ni moč enačiti s pravico do dostopa do medija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00028972
ZEN člen 95, 95/5. ZZK-1 člen 115, 115/1, 115/7, 243.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi
Vendar je v konkretnem primeru bistveno, da vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja oziroma vknjižba lastninske pravice tožnice na posameznem delu stavbe, ki pravno in dejansko ne obstaja (kot je to pojasnjeno zgoraj), ni mogoča. Zato sodišče prve stopnje, s tem, da tožnice ni pozivalo na popravo in dopolnitev tožbe, ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - ponovno odločanje o zadevi - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - največja otrokova korist - izvedensko mnenje - poročilo centra za socialno delo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka
Sodišče je v obravnavanem postopku za predodelitev otroka ponovno ugotavljalo, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka in zaključilo, da ml. hčerka pri nobenem od staršev ni kakorkoli ogrožena, ugotavljalo je sposobnosti obeh za vzgojo otroka ter izpostavilo dejstva, na podlagi katerih je zaključilo, da mati zagotavlja boljše možnosti za vzgojo in varstvo mladoletne hčerke ter, da je v korist ml. otroka tudi kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje.
ZPP člen 328, 328/5, 332, 343, 343/4. ZST-1 člen 16. ZST-1 tarifna številka 1121.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilni nalog - pravni interes za pritožbo - procesna predpostavka za pritožbo
Kot za sleherno aktiviranje sodišča mora imeti stranka tudi za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo; četrti odstavek 343. člena ZPP) je zato procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
nedopustna tožba - zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - vpliv na obseg stečajne mase - prijava terjatve v stečajnem postopku - načelo koncentracije - identifikacijski podatek - stalno prebivališče
S tem, ko tožnik v obravnavani zadevi zahteva od toženke izpolnitev obveznosti, ki nesporno vpliva na obseg stečajne mase in je obveznost nastala pred začetkom stečajnega postopka (252. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), svoje pravice ne uveljavlja na predpisan način in je zato tožba nedopustna.