ZVEtL-1 člen 3, 19, 19/3, 19/4, 20, 29, 35. ZNP člen 37.
pravica do izjave - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - stanovanjska pravica - pravica uporabe - lastninska pravica - priposestvovanje - pravno nasledstvo - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - izkaz večkratnih zaporednih prenosov pravice
Priposestvovanje, ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1, ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. Povedano drugače: 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži (svoj) pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazuje univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
Glede na vrednost sporne nepremičnine je očitno, da bi preklic, ki ga tožnica utemeljuje s potrebo izboljšati svoje preživninske zmožnosti, koristil le njenim upnikom, saj bi jim omogočil delno poplačilo njihovih terjatev bodisi preko izvršilnega postopka (s predlogom za prodajo sporne nepremičnine) bodisi v sporazumu s tožnico (da slednja nepremičnino sama proda). Da darilo (to je nepremičnina) predstavlja premoženje, ki bi bilo namenjeno poplačilu dolgov, v pritožbi navaja tudi pritožnica. Trdi sicer, da bi se s prodajo izboljšalo tudi njeno premoženjsko stanje oziroma zmožnost lastnega preživljanja, a temu ni mogoče slediti. V primeru prodaje (bodisi v izvršbi ali izven nje) kupnina namreč ne bi zadoščala niti za poplačilo upnikov. Ker bi v primeru prodaje postala lastnica nepremičnine tretja oseba, pa so tudi trditve tožnice o tem, da bi zaradi vrnitve darila imela možnost (brez plačila) bivati v sporni nepremičnini, brez realne podlage. Pritožničina trditev, da je svoje obveznosti do upnikov dolžna izpolniti, sicer drži, vendar pa ne na račun toženke, ki je, kot je zapisalo že sodišče prve stopnje, v razmerju do tožnice (kot obdarjenka) tudi njena upnica. Preklic darila zaradi stiske ni namenjen varstvu upnikov, še posebej, ker so temu namenjena določila, ki jim dajejo možnost, da izpodbijajo (tudi neodplačna) razpolaganja svojih dolžnikov (glej 255. do 260. člen OZ).
Tretji odstavek 539. člena OZ določa, da obdarjenec darilo lahko obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje. Gre za nadomestno upravičenje (facultas alternativa) obdarjenca v smislu 390. člena OZ. V primeru, ko ima dolžnik po materialnem pravu nadomestno upravičenje, je zato zahtevku tožnika mogoče ugoditi le, če je nadomestno upravičenje vključeno v tožbeni zahtevek. Glede na to, da je toženka v teku postopka izrazila pripravljenost, da tožnici nudi potrebno preživljanje v obliki hrane, obleke in prostora za bivanje, bi morala tožnica najkasneje takrat svoj zahtevek ustrezno oblikovati. Ker tega ni storila, zahtevku tudi iz tega razloga ni mogoče ugoditi.
Stranke zavezuje pravnomočni del sodbe oziroma sklepa, torej izrek. Zato imajo stranke pravico do pritožbe ali do drugega pravnega sredstva zoper zavezujoči del sodbe oziroma sklepa oziroma zoper izrek.
Zoper odločbo višjega sodišča v izvršilnem postopku ni dovoljenih pravnih sredstev, razen revizije in obnove postopka pod določenimi pogoji.
Pravica do izjave dolžniku ni bila kršena niti zato, ker mu odločba pritožbenega sodišča še ni bila vročena. Vročanje ni samostojno procesno dejanje, temveč služi kot sredstvo za izpolnitev pogojev kakšnega drugega pravnega dejanja. Zato (ne)vročitev ali vročitev, ki ni opravljena v skladu z zakonom, sama po sebi še ne pomeni niti absolutne niti relativne bistvene kršitve določb postopka. Do absolutne bistvene kršitve določb postopka pride, če zaradi opustitve vročitve stranki ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem, relativna bistvena kršitev pa je lahko podana, če bi (ne)vročitev ali napačna vročitev mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028545
SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 190, 193, 346. ZPP člen 13, 154, 154/2, 214, 214/2, 337, 337/1.
vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - nepošteni pridobitelj - odpadla pravna podlaga - neupravičena pridobitev - povečana vrednost nepremičnine - večvrednost nepremičnine - izvedensko mnenje - nastanek terjatve - zapadlost - zapadlost zahtevka graditelja z izgubo posesti nepremičnine - zastaranje - soposest - souporaba nepremičnine - vrnitev posesti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - možnost obravnavanja pred sodiščem - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - pritožbene novote - pobotni ugovor - stroški postopka - uspeh v pravdi
V obravnavanem primeru dela dovozne poti, označena z E in A, ter sporni del tlakovanega parkirišča, v katere je vlagal tožnik, še vedno uporablja tožnik, zato mu terjatev iz naslova vlaganj v te dele toženčeve nepremičnine še ni nastala oziroma še ni zapadla. Dejstvo, da tudi toženec uporablja obravnavani del nepremičnine, pri tem ni pomembno. Za nastanek terjatve iz naslova vlaganj je namreč bistveno, da vlagatelj nepremičnine, v katero je vlagal, ne uporablja več in da jo (v celoti) vrne v posest lastniku.
Iz inkriminiranih besed tako ne izhaja nobena jasna ali resna grožnja obdolženca, da bo napadel življenje in telo oškodovanca, besedna zveza "zadnje opozorilo" pa je kot grožnja vsebinsko premalo določna glede tega, kaj naj bi slednje sploh pomenilo in ni jasno, kdo naj bi to grožnjo uresničil in na kakšen način.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - sodni penali - namen sodnih penalov - nedenarna obveznost - nenadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - nemogoča izpolnitev - volja tretjega - nezmožnost izpolnitve - izvršljivost terjatve - neizvršljivost
Obveznost po izvršilnem naslovu ni izvršljiva, če je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, dejansko nemogoče. Pri dejanski nezmožnosti je sicer praviloma pomembna t. i. objektivna nezmožnost. Z (objektivno) dejansko nezmožnostjo dejanja je izenačena t. i. pravna nezmožnost. V pristojnosti izvršilnega sodišča je presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028487
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 104, 104/2, 239, 239/2, 240, 283, 630.
podjemna pogodba - pojem protispisnosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dogovor o nadomestni izpolnitvi - realni kontrakt - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izbirna pravica pogodbi zveste stranke - odgovornost izvajalca za podizvajalca - pogodbena kazen - odškodnina
Da bi moralo sodišče na podlagi zaslišanja in elektronskega sporočila ugotoviti drugačno dejansko stanje, pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne kršitve pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izpraznitev stanovanjske hiše - zakonski rok - izselitev iz stanovanjske hiše - osebni stečaj - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše
ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa trimesečni rok za izselitev iz nepremičnine, ki je stanovanje ali stanovanjska hiša. Ta rok je zakonski in ga mora sodišče določiti že ob izdaji sklepa o prodaji. Ker ga ni določilo, je moralo to storiti v sedaj izpodbijanem sklepu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028553
ZPP člen 8, 77, 77/2, 101, 101/2, 286, 286/4, 286b. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1. OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 40/3. ZST-1 člen 15, 15/2.
odplačno razpolaganje - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - ničnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - zastopanje stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - nedopustna podlaga pogodbe
Po stališču pravne teorije spadajo v del pogodbene podlage - kavze - vse okoliščine, na katerih je utemeljeno pravno razmerje oziroma so z njim tesno povezane. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bil drugi toženec seznanjen z začetkom davčnega postopka. Prav tako so mu bile znane posledice izvedenega davčnega nadzora, saj je ob zaslišanju izpovedal, da je v preteklosti davčni organ od njega že izterjeval davčne dolgove in je v posledici (tudi) te izterjave šel v osebni stečaj. Nadalje drugi toženec za odsvojene nepremičnine ni prejel nobenega plačila, v nepremičninah pa kljub njihovi odsvojitvi še naprej brezplačno živi. Iz dejanskega stanja tudi izhaja, da sta bili toženi stranki na podlagi intenzivnega poslovnega sodelovanja v razmerju medsebojne povezanosti in da je prvo tožena stranka, ne da bi za to morala opraviti nasprotno dajatev v obliki plačila kupnine, od drugega toženca prejela v (zemljiškoknjižno) last več nepremičnin in prejela zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo nepremičnin na svoje ime v zemljiški knjigi, nato pa je brezplačno prejete nepremičnine še brezplačno pustila v uporabi drugemu tožencu in njegovi družini.
Na podlagi vseh navedenih okoliščin v zvezi z obema toženima strankama je nedvomno utemeljen sklep, da je bil glavni namen toženih strank ob sklenitvi spornih prodajnih pogodb izigravanje upnikov drugega toženca. Dejanske okoliščine prepričljivo dokazujejo tak namen pri drugem tožencu, ne more pa biti nobenega dvoma niti o obstoju relevantnih okoliščin na strani prvo tožene stranke, ki kažejo na njeno bistveno pomoč pri izigravanju upnikov drugega toženca. Pogodba, sklenjena z namenom izigravanja upnikov, nasprotuje morali, zato je podlaga takšne pogodbe po ustaljeni sodni praksi nedopustna skladno z določbo drugega odstavka 39. člena OZ. Posledično to pomeni, da je pogodba, sklenjena na podlagi nedopustne podlage, po četrtem odstavku 39. člena OZ, nična.
ZPP člen 199, 201, 201/1, 201/4, 291, 291/1, 291/2.
stranska intervencija - dejanja stranskega intervenienta - učinki procesnih dejanj intervenienta - datum izdaje sodbe - pravni interes stranskega intervenienta
V obravnavanem primeru stranska intervenientka s tem, ko se pritožuje zoper sodbo tudi v delu, v katerem tožeča stranka ni vložila pritožbe (in je torej soglašala z odločitvijo sodišča), deluje v nasprotju s procesnimi pooblastili tožeče stranke. To pa pomeni, da v postopku ne veljajo intervenientkina dejanja, ker so v nasprotju z dejanji stranke, pač pa dejanja tožeče stranke, ki se zoper sodno odločbo (razen glede stroškov postopka) ni pritožila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029016
KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 228, 228/1, 228/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - nasprotje med razlogi sodbe - nasprotje med opisom dejanja in zaključki izvedenskega mnenja
Obrazloženo je torej, da sta obdolženki vedeli, da ni realnih možnosti, da bi bila do navedenih datumov uresničena obljuba in bo družbama vrnjen denar, a sta upali, da bo P. našla strateškega partnerja, ki bo odkupil delnice in je proces iskanja takšnega partnerja tudi potekal, razlogi sodbe pa so s tem sami s seboj v nasprotju, saj se zatrjuje, da sta vedeli (torej bili prepričani), da denar družbama ne bo vrnjen, hkrati pa, da sta upali, da ta možnost je in sta (oziroma P.) v tej smeri, da bi družbi dobili denar, tudi delovali. Navedena obrazložitev pa je tudi, kar ugotavlja pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti, v nasprotju z izrekom sodbe, kjer je navedeno, da sta vedeli, da P. denarja družbama ne bo vrnila do obljubljenega datuma, med drugim tudi zato, ker P. ni imela zagotovljenega strateškega partnerja in tudi niso obstajali razlogi za utemeljeno sklepanje, da bo strateški partner do navedenih datumov odkupil delnice po emisijski ceni, prav tako pa P. ni imela izvedljivega načrta, kako bi do navedenega datuma zagotovila kupca za delnice. Trditev v opisu, da sta vedeli, da P. denarja družbama ne bo vrnila do obljubljenega datuma iz navedenih razlogov, je zato v nasprotju z zaključkom v razlogih sodbe, da sta upali, da se bo partner našel in da se ga je tudi iskalo. Razlogi sodbe so zato med seboj v nasprotju, hkrati pa nasprotujejo opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3. URS člen 22.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - drugačno dejansko stanje - zakonska rehabilitacija - izbris iz kazenske evidence - bodoči izbris iz kazenske evidence - ponovno odločanje - rok za vložitev predloga - kaznivo dejanje zoper premoženje - enako varstvo pravic
Obravnavani predlog temelji na drugačnem dejanskem stanju, zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa z dne 13. 3. 2019 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na drugačni dejanski podlagi – glede zakonske rehabilitacije. Pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti zaradi podane ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP namreč ne pomeni, da so zaradi tega obveznosti dolžnika postale neodpustljive.
Bodoči izbris iz kazenske evidence, do katerega bo prišlo v času teka preizkusnega obdobja, predstavlja za novo okoliščino, ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi odpusta obveznosti z dne 13. 3. 2019, zato posledice pravnomočnosti tega sklepa niso ovira za ponovno odločanje. S tem sklepom tudi ni bilo pravnomočno odločeno o tem, katere obveznosti se ne odpustijo, temveč je bil predlog zavrnjen zaradi takratnega obstoja ovire za odpust obveznosti.
Zakon ne določa roka, v katerem je primerih, kot je obravnavani, dopustno ponovno vložiti predlog za odpust obveznosti.
pogodbena odškodninska odgovornost - predpravdno izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca
Višje sodišče poudarja, da tožeča stranka nosi dokazno breme dokazovanja neustrezne izpolnitve pogodbene obveznosti prvo tožene stranke. To pomeni, da je na njej dokazno breme glede neustreznosti dobavljenega kurilnega olja. V postopku med strankama ni sporno, da je poročilo z dne 26. 9. 2014 pokazalo, da so v analiziranem vzorcu z dne 23. 9. 2014 količine vode in nečistoč bistveno višje od dopustnih, vendar glede na jasne ugovore toženih strank to ne pomeni, da med strankama ni sporno, da je prvo tožena stranka tudi dobavila kurilno olje s takšno vsebnostjo vode oziroma nečistoč v rezervoar tožeče stranke. Za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadošča, da izvedenec zgolj ni izključil, da bi bile ugotovljene neustreznosti kurilnega olja lahko (tudi) posledica neustreznega dobavljenega kurilnega olja. Nepravilnosti prvo tožene stranke pri dobavi kurilnega olja mora s stopnjo prepričanja dokazati tožeča stranka, česar pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni zmogla dokazati.