pogodba o upravljanju storitev upravljanja - vsebina pogodbe - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe upravniku - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
V pogodbi se je upravnik zavezal, da bo storitve opravljal v imenu in za račun kupcev oziroma bodočih lastnikov stanovanj in parkirnih mest (4. člen pogodbe). Ker je bila pogodba o upravljanju odpovedana in je tožeča stranka odpoved tudi prejela, tožeča stranka ni ne upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica, niti upravnica skupnih delov, ki služijo več stavbam znotraj soseske in to ne glede na to, da podzemni objekt s kletnimi prostori predstavlja stavbo s svojo identifikacijsko številko.
Skupni deli, ki služijo večstanovanjskim stavbam imajo v skladu s 23. členom SZ-1 poseben status in s tem tudi poseben režim upravljanja. Po določbi četrtega odstavka 23. člena SZ-1 s takšnim skupnim delom v imenu in za račun skupnih lastnikov upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi.
Konkretnih zlorab prevzemnega postopka, zaradi katerih bi bila v prevzemni ponudbi dosežena prenizka cena, predlagatelja niti nista navajala. Očitki v zvezi s podajo prostovoljne/obvezne prevzemne ponudbe, na katere je višje sodišče odgovarjalo zgoraj, po presoji višjega sodišča niso takšne narave, ki bi lahko kakorkoli vplivali na doseženo ceno v postopku prevzema, niti jih kot takšnih nista navajala predlagatelja. Prav tako predlagatelja niti nista navajala, da prevzemnik ni ponudil istih sredstev in iste višine le-teh iz prevzemne ponudbe tudi izključenim delničarjem. Ker torej niso podani pogoji, ki jih je izoblikovala sodna praksa, in pod katerimi je mogoče izpodbiti domnevo primernega nadomestila, je presoja sodišča prve stopnje, da predlagatelji v okoliščinah konkretnega primera ne morejo uspešno izpodbiti domneve iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030047
KZ-1 člen 55. ZKP člen 372, 372-5, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek neprave obnove - odmera kazni obsojencu - odmera enotne kazni - enotna kazen zapora - izrek enotne kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - sprememba kazenske sankcije - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Pri izrekanju enotne kazni v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP oziroma pri odmeri kazni obsojencu na podlagi 55. člena KZ-1 ista kazen ne more biti dvakrat upoštevana kot določena.
ZKP člen 21, 21/1, 25, 25/1, 113, 113/1, 113/2, 330.
sestava sodišča - senatno sojenje - zborno sojenje - posvetovanje in glasovanje senata - priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde
Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, pri čemer se sodišče prve stopnje (senat) po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP glede na to, da so na predobravnavnem naroku stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat treh sodnikov.
Glede na to, da je bila revizija vložena po začetku osebnega stečaja, po pooblastilu stečajnega upravitelja, sodi plačilo sodne takse med stroške stečajnega postopka. Višina plače, ki jo prejema drugotoženi, ki je v osebnem stečaju, pa za odločitev v konkretnem primeru ni bistvenega pomena.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 302. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - čas nastanka izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - začetek stečajnega postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, ki vsebuje zbir že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni. Tudi če so bili v obravnavanem primeru seznami izvršilnih naslovov izdani po datumu začetka stečajnega postopka, to ne pomeni, da so bili za v njih navedene terjatve izdani sklepi o izvršbi v nasprotju s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP šele po začetku stečajnega postopka. Iz navedenih seznamov je razvidno, da so bili izvršilni naslovi za navedene terjatve izdani pred začetkom stečajnega postopka in da je v seznamih navedeno stanje dolga na dan začetka stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029144
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38, 39, 44, 74.
konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - Dunajska konvencija - pogodba o mednarodni prodaji blaga - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - grajanje - pravočasno grajanje napak - procesni pobot
Tožena stranka je skozi postopek zatrjevala, da je pregled izvajala v skladu s standardi HACCP, tako da je pregledala 3-4 škatle na paleto, ki vsebuje 54 škatel orehov po 10kg. Zahteva po natančnemu pregled celotne pošiljke bi bila pretirana, glede na to, da so bili orehi zapakirani v 54 škatel po 10 kg orehov in da tožena stranka na trgu deluje kot posrednik, ki blago nato prodaja naprej svojim kupcem.
Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, ki mu v vsakem konkretnem primeru da vsebino sodišče. Tožena stranka kot kupec je bila zgolj posrednik v verigi. Ob prejemu blaga je v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z mnogo večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren. Da je bil v obravnavanem primeru rok za grajanje primeren, kaže tudi to, da tožeča stranka ni ugovarjala reklamaciji in je izdala dobropis.
izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - RS kot stranka v postopku - pristojno sodišče kot stranka postopka - označba stranke - odprava pomanjkljivosti - procesna pomanjkljivost
Okrožno sodišče v Ljubljani nima lastne pravne osebnosti in zato tudi ne more biti stranka postopka; je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka Republika Slovenija, v katero je kot državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti, vključeno sodišče. Z vidika pravne identitete gre tako za eno in isto osebo (gre le za pomanjkljivo označbo in ne za drugo osebo postopka).
spor majhne vrednosti - pravna podlaga - pogodbena določila - posledice neizpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe
Toženec ni ravnal skladno s pogodbo; do 31. 8. 2012 ni opravil nobenega izpita, k njim niti ni pristopil, torej je prekinil udeležbo, o tem pa ni obvestil tožnika. To je razlog za upravičen odstop od pogodbe.
Upnik tretjemu ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde. Neutemeljeno pa bodo povzročeni tisti stroški, ki bodo nastali tretjemu, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00028158
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
varstvo pri delu - nesreča pri delu - padec delavca - odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - samovoljno ravnanje - navodila za varno delo - ukrepi za zagotavljanje varnosti - dokazna ocena sodišča - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stanje na 20 do 30 cm široki steni cca. 2,30 m visoko predstavlja očitno grozečo nevarnost za nastanek nesreče, pred katero se mora varovati vsakdo v vsakršnem življenjskem položaju, tudi brez posebnih navodil, ne le delavec pri svojem delu. Delavec se je v konkretnem primeru s tem, ko se je samovoljno povzpel na steno silosa, dela lotil na neprimeren način in s tem ogrožal lastno varnost, česar bi se glede na več letne izkušnje moral zavedati. Zagotavljanje ukrepov za varnost pri delu je sicer naloga delodajalca, vendar sme (in mora) delavec, ki pri delu naleti na možnost nastanka nevarnosti za zdravje in življenje, o tem obvestiti svojega nadrejenega in po potrebi opustiti opravljanje nevarnega dela.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če bi bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če bi bila vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru bi šlo za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
ZPP člen 243, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 50, 50/3.
sklep o izvedenini - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - ocena zahtevnosti mnenja - stroški za čas potovanja na ogled
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo po prvem odstavku 249. člena ZPP med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravilo velja tudi v obravnavanem primeru, čeprav je izvedenec nesorazmerno zamujal z izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
Sodišče izvede dokaz z izvedencem, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP). To pa ne pomeni, da sodišče brez istega ali drugega izvedenca ne more samo oceniti zahtevnosti izdelanega izvedenskega mnenja, kot si zmotno razlaga pritožnik.
Po tretjem odstavku 50. člena Pravilnika za čas potovanja na ogled izvedencu pripada 10,00 EUR za vsake začete pol ure. Izvedenec je iz tega naslova priglasil skupaj 20,00 EUR, kar ne odstopa od Pravilnika. Sodišče je to postavko v stroškovniku zmotno obravnavalo kot potne stroške, ki pa jih izvedenec v resnici ni priglasil. Ker mu je za te priznalo povračilo v višini 2,40 EUR, je torej izvedenec upravičen še do razlike.
Ker pritožbi predlagatelja tudi po popravi nista vsebovali izvirnega podpisa (temveč le fotokopijo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ju je kot nepopolni zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028471
OZ člen 633, 634, 634/1, 639. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - protispisnost - podjemna pogodba - pregled izvršenega dela - napake - grajanje napak - rok za odpravo napak - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - nedopustni pritožbeni razlogi - grajanje dokazne ocene - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dejanskega stanja
V pritožbi je tožena stranka navajala, da je dokazala, da je napako grajala 23. 8. 2016, da je tega dne napaka tudi nastala oziroma jo je tega dne opazila. Vendar navedeno ne drži. Tožena stranka je v postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi in eno pripravljalno vlogo. V obeh se je v zvezi z obstojem in grajanjem napake sklicevala na svoje elektronsko sporočilo z dne 23. 8. 2016, vendar trditev o tem, kdaj je napaka nastala oziroma kdaj jo je opazila in nato grajala tožeči stranki, ni podala. Prav tako ne, ali je tožeči stranki dala rok za odpravo napake.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028293
OZ člen 377, 377/1. ZPotK-1 člen 24.
pogodba o odstopu terjatev - pogodba o potrošniškem kreditu - potrošniška kreditna pogodba - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - pogodbena obrestna mera - oderuška pogodba - ničnost dogovora o pogodbenih obrestih - domneva oderuških obresti - najvišja dopustna obrestna mera obresti - efektivna obrestna mera - varstvo potrošnikov - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih
Pogodbena obrestna mera 26,823% letno glede na določbo prvega odstavka 377. člena OZ je oderuška.
Dogovorjena obrestna mera v višini 26,823% ni bila v skladu s 24. členom ZPotK-1, ki določa, da lahko znaša efektivna obrestna mera (EOM) 200% zadnje povprečne EOM, ki jo v skladu z zakonom objavlja Banka Slovenije. EOM je le v odstotku izražena stopnja, ki izraža razmerje med skupnimi stroški in skupnim zneskom kredita. Izračuna se z upoštevanjem vseh stroškov, ki jih bo moral plačati kreditojemalec in ki so kreditodajalcu znani (npr.: poleg stroška obresti še strošek odobritve kredita, strošek zavarovanja, strošek vodenja kredita ...). Gre za strošek kreditne storitve, ki je potrošniku v pomoč pri primerjavi različnih ponudb kreditov. Višina pogodbenih obresti je le eden od elementov izračuna višine EOM.
Dogovor o pogodbenih obrestih, kolikor presegajo 13,13% letno, se šteje za oderuško pogodbo, ker tožnica ni uspela izpodbiti domneve oderuških obresti.
Tožnica je uspela dokazati le, da ji toženec poleg glavnice dolguje še pogodbene obresti v znesku 183,82 EUR (13,13% od zneska kredita 1.400,00 EUR).
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 82. člena izrecno določa, da zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, delodajalec. Že zakon sam delodajalcu nalaga obveznost, da tožniku zagotovi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. Kljub temu, da sodišče prve stopnje delodajalcu ni izrecno naložilo, da tožniku zagotovi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu, pa s tem ni kršilo materialnih določb, saj zakonska določba že sama po sebi veže delodajalca, da tožniku zagotovi omenjeno pravico.
izvršba na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo - obrazložen ugovor dolžnika
Z navedbami, da upnik ni predložil zahtevanega končnega obračuna in certifikata skladnosti cevi, ki sta osnova za izstavitev situacije končnemu kupcu, je dolžnik smiselno zatrjeval, da je upnikova pravica do plačila pogojena s predložitvijo teh zahtevanih listin, ki pa jih dolžnik ni prejel. Zatrjeval je torej negativno dejstvo, v utemeljitev katerega pa mu v skladu s stališčem sodne prakse dokazov ni treba predlagati, saj je, upoštevaje na drugi strani nesubstanciranost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, dokazno breme o tem na upniku in ne dolžniku.
pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - založitev predujma za stroške izvedenca - dokazno breme stranke
Po izvedbi pritožbene obravnave in obvestilu strank, da se niso uspele dogovoriti o mirni rešitvi spora, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev o vzročni zvezi med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem oziroma kršitvijo pogodbe in zatrjevano škodo, potrebno strokovno znanje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00028503
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1, 80/2.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do tolmača - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Izvedba preizkusa alkoholiziranosti ni postopek, kjer bi komunikacija med udeleženci postopka bistveno vplivala na sam rezultat preizkusa; bistvo preizkusa je v tem, da se udeleženca cestnega prometa podredi preizkusu z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku oziroma preizkusu z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovnemu pregledu, vse z namenom zagotavljanja, da se iz prometa izločajo alkoholizirani udeleženci. Enakopravno sodelovanje v postopku tako ni bistveno odvisno od tega, kaj udeleženec cestnega prometa izjavi ali razume, temveč od korektno izpeljanega postopka preizkusa alkoholiziranosti s strani pooblaščenih oseb in tudi če bi bil pri preizkusu alkoholiziranosti prisoten tolmač, rezultat preizkusa zaradi tega ne bi bil drugačen.