CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00028316
ZIL-1 člen 121a, 121a/1, 121a/2. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/1.
bistvena kršitev določb postopka - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - konkretne trditve - vzročna zveza - kršitev znamke - licenčna analogija - licenčnina - odškodnina - obračun škode - odsotnost pogodbene podlage - višina škode - nerazumljive navedbe
Sodišče stori pri svojem odločanju bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je ta takšna, da vpliva na pravilnost sodbe. Splošne trditve ali celo zgolj takšno mnenje pritožnice seveda ne zadoščajo. Trditve morajo biti konkretne in med zatrjevano kršitvijo in nepravilno odločitvijo prvostopenjskega postopka mora biti vzročna zveza. Seveda se morajo trditve pritožnice tudi izkazati za resnične.
Nobeno sodišče ne zavezujejo materialnopravna razmišljanja strank. Sodišče na njih odgovori le, kadar presodi, da je to potrebno.
Da lahko imetnik znamke zahteva licenčnino je bilo s strani zakonodajalca mišljeno kot olajšava v korist imetnika znamke, ki tako lažje pride do odškodnine, kot če bi moral trditi in dokazati okoliščine, ki so pripeljali do navadne škode in do izgubljenega dobička. Razumljivo je, da imetnik znamke ne more zahtevati tako licenčnine in odškodnine po pravilih OZ, saj bi potem dobil isto škodo povrnjeno dvakrat. Glede tega, da gre za dva alternativna načina obračuna škode, je drugi odstavek 121.a člena ZIL-1 jasen. Prav zakonsko besedilo pa je odločilno. Imetnik znamke lahko torej zahteva bodisi odškodnino po splošnih pravilih, bodisi licenčnino. Zahteva lahko licenčnino, do katere bi bil upravičen, če bi bila sklenjena pogodba. Licenčnina je torej hipotetične narave. Licenčnino lahko zahteva imetnik znamke tudi, če ni bila sklenjena nobena pogodba.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 318.. KZ-1 člen 209.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena uporaba tujega premoženja - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - sklepčnost
Tožnikove navedbe glede neobstoja odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 niso sklepčne. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da si je neugotovljenega dne v spornem obdobju protipravno prilastil dva mobilna telefona, ki sta last delodajalca in sta mu bila zaupana v zvezi z zaposlitvijo pri delodajalcu. Tožnik je v zvezi s tem zatrjeval, da je imel navedena mobilna telefona pri sebi doma, pri čemer je bil prvi telefon dan iz prometa in je bil več let v njegovem predalu, drugi telefon pa je domov odnesel pomotoma, saj je bil zaradi telefonskega klica, da je babica v zelo slabem zdravstvenem stanju in da bo zoper njega opravljena hišna preiskava, zmeden. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni zanikal, da sta mu bila oba telefona zaupana v zvezi z zaposlitvijo pri toženi stranki, da je bil na delovnem mestu telefonski operater upravičen do posesti in do uporabe le enega mobilnega telefona in da je imel navedena mobilna telefona poleg že enega (ustrezno evidentiranega) telefona. Pravilno je tudi presodilo, da iz tožnikovih trditev, da je šlo za mobilna telefona tožene stranke in da sta bila oba telefona toženi stranki vrnjena, izhaja, da je tožnik vedel, da nista njegova in da ju ne sme zadržati. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki jih je zatrjeval tožnik, ne izhaja, da očitek iz izredne odpovedi, ki se nanaša na prilastitev dveh mobilnih telefonov, ki sta bila tožniku zaupana v zvezi z zaposlitvijo, ni utemeljen.
ZJU člen 25.. ZSPJS člen 17, 17/2, 17a, 17a/1, 17a/6.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 3, 4.
preizkus ocene dela - obrazloženost
V skladu z določbo 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede mora nadrejeni delavec izpolniti ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju ter ga seznaniti s pisno oceno ter njeno utemeljitvijo. V skladu s sedmim odstavkom 17.a člena ZSPJS lahko javni uslužbenec zoper oceno komisije (kot drugostopenjskega organa v notranjem postopku presoje pravilnosti ocene pri delodajalcu ‒ prvi do šesti odstavek 17.a člena ZSPJS) uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja. Obrazloženost te ocene (bodisi v internem postopku bodisi v sodnem postopku) je namreč pogoj zato, da je sodni preizkus ocene sploh mogoč.
spori iz razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki med otrokom in starši - določitev stikov
Sodišče prve stopnje je A. A utemeljeno zaupalo v varstvo in vzgojo tožniku. Celoten dokazni postopek namreč potrjuje, da je toženka zaradi svoje psihične strukture, zdravstvenih težav, neustreznih bivalnih razmer ter odsotnosti ustrezne podpore družine manj primerna, da bi se ji A. A. zaupala v varstvo in vzgojo.
ZJU člen 24, 25, 25/1, 25/2, 25/3.. ZDSS-1 člen 42, 72.. ZS člen 83.. ZDR-1 člen 200.
zavržena tožba - rok za vložitev tožbe - materialni rok - procesni rok - sodno varstvo
Četudi ZJU vsebuje določbe o sodnem varstvu, to ni odločilno za presojo narave roka za vložitev tožbe v postopku, ki poteka po pravilih ZPP oziroma ZDSS-1.
Če bi bi bil npr. v 42. členu ZDSS-1, ki se nanaša na spore javnih uslužbencev, rok za vložitev tožbe predpisan na takšen način kot v 72. členu ZDSS-1, potem bi lahko šlo za procesni rok, sicer pa ne.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.. ZPP člen 4, 217, 236.a, 236.a/2, 286.a, 286.a/5, 287.
odškodninska odgovornost uprave po ZGD - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - krivda odgovornost - obrnjeno dokazno breme - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - prosta podjetniška presoja - načelo ustnosti in neposrednosti - prebrana izjava priče
Tožnica odškodninsko odgovornost toženca utemeljuje z določbo 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Kot v točki 9 obrazložitve navaja sodišče prve stopnje, morajo biti za obsodbo odgovorne osebe podani vsi elementi odškodninske odgovornosti. V skladu s prvim odstavkom citirane določbe ZGD-1 mora član organa vodenja (ali direktor) pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, so (solidarno) odgovorni, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1).
Namen pravila o obrnjenem dokaznem bremenu je olajšati uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Pri tem je treba upoštevati, da skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika ni le merilo za presojo krivde, ampak tudi objektivna dolžnost ravnanja. Zato se omenjeno pravilo ne nanaša le na predpostavko krivde, ampak tudi na predpostavko protipravnosti.To pa pomeni, da mora tožeča stranka dokazati nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem člana uprave (direktorja). Zatrjevati mora tudi indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo ravnanje, obremenjujoče za odgovorno osebo, kvalificirano kot protipravno (iz trditev mora biti razvidna vsebina očitka in njegove posledice). Tožena stranka pa mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu s svojimi dolžnostmi ali da ji ni mogoče očitati krivde (ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo). V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev (če se odgovorna oseba nanje sklicuje), da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje - da je smela razumno domnevati, da je (bila) odločitev sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - zastaranje terjatve
Do vpogleda v kazenski spis sta se sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče opredelili že v pravnomočno končanem postopku. Zato na odločitev o predlogu za dovolitev obnove v ničemer ne vpliva navedba tožeče stranke, da se je z listinami seznanila šele, ko ji je bil omogočen vpogled v kazenski spis.
Zaradi zastaranja odškodninske terjatve za tožečo stranko na podlagi novih dejstev oziroma dokazov ne bi mogla biti izdana ugodnejša odločba.
delni odvzem poslovne sposobnosti - odvisnost od alkohola - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov.
tožba zoper državo - procesne predpostavke za vložitev tožbe - formalno popolna vloga - predhodni postopek - Državno odvetništvo - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - potrdilo - zavrženje tožbe - meritorno odločanje
Izvedba predhodnega postopka mirne rešitve spora je obvezna procesna predpostavka za uvedbo pravdnega (ali drugega) postopka proti državi ali državnemu organu, ki mora biti - poleg formalne popolnosti tožbe v smislu 180. člena ZPP - izpolnjena, da sodišče v sporu meritorno odloči.
ZSPJS člen 17.. ZOFVI člen 119.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15b, 15c.
ocena delovne uspešnosti - javni uslužbenec - odločitev o pravdnih stroških - individualni delovni spor
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo 100 % povišanje tarife skladno s tarifno št. 15/1c Odvetniške tarife (OT), ki predvideva, da se v zadevah, opredeljenih pod tarifno št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. To zvišanje pravdnih stroškov temelji le na lastnosti ene stranke spora (delodajalca), kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti. Po stališču pritožbenega sodišča bi zato v primeru uporabe določbe OT (tar. št. 15/1c) o 100 % povišanju stroškov postopka v individualnih delovnih sporih v primerih, ko odvetnik zastopa delodajalca, prišlo do kršitve ustavno zagotovljenega načela enakosti, ko bi moral delavec v primeru neuspeha nasprotni stranki (delodajalcu) povrniti dvojne stroške postopka zgolj zaradi lastnosti nasprotne stranke, ki je delodajalec. Takšna ureditev je tudi v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov.
stroški postopka - delni uspeh v pravdi - sprememba vrednosti spornega predmeta
Če je uspeh stranke v pravdi delen, je stranka upravičena le do povrnitve ustreznega dela stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Pri takšnem pa je treba upoštevati vrednost spornega predmeta. Ta se lahko v teku postopka spreminja. To lahko vpliva tudi na izračun uspeha v postopku.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 5/3, 11, 11/7.. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5.. ZIU člen 8, 8/4.. ZSPJS člen 16.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačilni razred - delo policista - pripravništvo - kandidat
Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, v katerih je bilo dejansko stanje v bistvenem enako obravnavanemu, poudarilo, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo.
Ker je treba kot napredovalno obdobje za tožnika šteti celotno obdobje njegove zaposlitve pri toženi stranki, je tožnik na sporni dan dopolnil že več kot tri leta napredovalnega obdobja, posledično pa izpolnil pogoje za napredovanje iz 22. v 24. plačni razred.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pomanjkljivi razlogi - preizkus sodbe - pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tudi, če pritožbeno sodišče skuša obrazložitev napolniti s pomočjo povzetka tožbenih navedb iz 1. točke obrazložitve, ne more ugotoviti, kaj naj bi predstavljal celotni vtoževani znesek. Razlogov o podlagi za zaključek o toženkini obveznosti 1.051,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2017 in 42,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2017 tako v sodbi ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028836
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23. KZ-1 člen 71, 173, 173/3, 174, 174/2. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 364, 364/7, 378, 378/1, 378/4, 378/6.
zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - dokazovanje izločitvenih razlogov - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - nepristranskost izvedenca - prosta presoja dokazov - objektivni in subjektivni element - obrazloženost sodne odločbe - varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica
Obdolženčevo subjektivno prepričanje o pristranskosti sodišča, ki temelji na zavrnitvi dokaznega predloga obrambe s strani sodišča in na dokazni oceni izvedenih dokazov in zagovora obdolženca s strani sodišča, ki je nasprotna oceni obrambe ter na izidu kazenskega postopka pred prvostopnim sodiščem, s katerim obdolženec ne soglaša, ne sodi med tehtne razloge za dvom o nepristranskosti sodišča prve stopnje. V sodni praksi je sprejeto stališče, da odklonitveni razlogi (tak razlog navaja pritožba zagovornikov) predstavljajo okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju primera, lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko postopka. Nezadovoljstvo stranke s postopanjem sodišča, z odločitvami, ki jih sprejme in z izraženimi pravnimi stališči ter s končno odločitvijo (vse to izraža pritožba), pa ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, niti ne gre za okoliščino, ki bi z upoštevanjem objektivnega ali subjektivnega kriterija nepristranskosti, kot je obrazložen v odločbi ESČP v zadevi Coeme in drugi proti Belgiji, na katero se sklicujejo pritožniki, imela za posledico utemeljen dvom v nepristranskost sodišča.
razvrstitev v plačilni razred - plačilo razlike plače
Po prvem odstavku 20. člena ZSPJS javni uslužbenec ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu na nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če gre za premestitev oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih ali sorodnih delovnih mestih, v različnih plačnih podskupinah. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "svetovalec III" (z izhodiščnim plačnim razredom 28) in je bil upoštevajoč citirano določilo pravilno uvrščen v 29. plačni razred, torej mu je bilo tudi upoštevano že doseženo eno napredovanje. Tožniku je tako bila plača določena pravilno.
Določbe 3.a člena ZSPJS ni mogoče uporabiti v primeru morebiti nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar zmotno meni pritožba, temveč le v primeru nezakonite določitve plače, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
ZIZ člen 16, 16-1, 17, 17/2-2, 20a, 20a/1. OZ člen 82, 299, 299/1, 378.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - soglasje z neposredno izvršljivostjo - razlaga določil pogodbe - razlagalna pravila - denarna terjatev - zakonske zamudne obresti - obstoj izvršilnega naslova - skupen namen pogodbenikov
Notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Pri denarni terjatvi z izrazom terjatev razumemo pravico do denarnega zneska.
Dolžniku je lahko plačilo denarnega zneska naloženo v odločbi, upravni ali sodni, zato je zavzeto izhodišče v tem primeru, ki ne temelji na sodni odločbi temveč na pogodbi, ki je oblikovana v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, privedlo do napačne odločitve.
V notarskem zapisu, ki je tudi po stališču sodišča prve stopnje neposredno izvršljiv, je zapisana pogodba. Zato se za razlago njene vsebine uporabljajo tudi razlagalna pravila, ki jih določa OZ.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - posebne okoliščine - poškodba kolena - obseg nepremoženjske škode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice. Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
postopek zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - vročitev predloga dolžniku - kontradiktornost postopka
Odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe praviloma ne terja kontradiktornega postopka že v svoji začetni fazi. V primeru izdaje sklepa o dovolitvi začasne odredbe postopek postane kontradiktoren z vložitvijo ugovora zoper tak sklep in po izrekanju upnika o ugovoru, o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče. Če pa se sodišče odloči, morda zaradi kompleksnosti zadeve (kot je glede na trditveno in dokazno podlago odškodninskega zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje, obravnavana zadeva), da še pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede kontradiktorni postopek, mora to storiti, dosledno.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti verjetnosti denarne terjatve upnika, ki naj bi se s predlogom za izdajo začasne odredbe zavarovala. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe in dokaze dolžnika (B15 in B14) v odgovoru na upnikov predlog, ne da bi se imel upnik možnost o teh trditvah in dokazih izjasniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029489
OZ člen 603, 615, 615/1. ZPP člen 343, 343/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačilo najemnine - nova najemna pogodba - odstranitveni zahtevek - pritožbeni razlogi - obligatorna sestavina pritožbe
Ne drži, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da se šteje, da je (bila) med pravdnima strankama sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja. Na koncu 10. točke obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje le citiralo določbo prvega odstavka 615. člena OZ o sklenitvi nove najemne pogodbe za nedoločen čas, ni pa zaključilo, da je do tega prišlo tudi v konkretnem primeru. Tudi sicer za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembno, za koliko časa je bila nazadnje sklenjena najemna pogodba med pravdnima strankama (za določen ali nedoločen čas). Bistveno je, da je tožnik (najemodajalec) toženki (najemnici) najemno pogodbo odpovedal iz krivdnega razloga - zaradi njenega neplačila zapadlih najemnin (glej 8. člen najemne pogodbe z dne 14. 12. 2005 in primerjaj 603. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029187
SPZ člen 70. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286.
delitev solastnine - fizična in civilna delitev - določanje vrednosti nepremičnin - interes udeležencev - umik predloga za delitev solastnine - podatki gurs - prekluzija v nepravdnem postopku
Tudi v nepravdnem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati prekluzijo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da mora sodišče ponovno ugotavljati vrednost navedenih parcel, ne glede na to, da udeleženci postopka niso posredovali pripomb na cenilni zapisnik.
Ker skladno z obstoječo zakonodajo nikogar ni mogoče prisiliti v solastništvo in lahko vsak solastnik predlaga delitev solastne stvari, je pritožbeni predlog nasprotnih udeležencev, da ostaneta še naprej solastnika te parcele do polovice, v tej fazi postopka neutemeljen. Do tega bi lahko prišlo le, če bi predlagatelji predlog za delitev te parcele umaknili. V nasprotnem bo parcelo treba razdeliti bodisi s fizično delitvijo, če bo kateri od udeležencev postopka zanjo izkazal interes in izplačal preostale solastnike, drugače pa s prodajo.