tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pravdo - prenehanje pravnega interesa - obstoj pravnega interesa - dopustnost tožbe - ugotovitvena tožba
Tožnica zaradi pravnomočno ustavljenega izvršilnega postopka (s sklepom z dne 17. 4. 2019) nima več pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnine, ki so bile v izvršilnem postopku zarubljene 4. 9. 2017 na njenem naslovu.
Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča (tretji odstavek 65. člena ZIZ), tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. Zaobsežen je v sami zakoniti napotitvi na pravdo. Pravda je vezana izključno na izvršilni postopek oziroma na v njem obravnavani predmet izvršbe. Po zavrnitvi ugovora tretjega v izvršilnem postopku namreč tretji v pravdi kot tožnik dokazuje, da ima na predmetu izvršbe, na katerega je bila izvršba zoper dolžnika dovoljena, pravico, ki preprečuje izvršbo. Če med pravdo pride do ustavitve izvršbe na sporni predmet izvršbe, pravda za dokazovanje tožnikove pravice na predmetu izvršbe ni več potrebna. To velja ne glede na to, ali gre za premičnine, kot v obravnavanem primeru, ali za nepremičnine, kot je bil primer v judikatu, na katerega se je oprlo sodišče
V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.
V opisu kaznivega dejanja samovoljnosti morajo biti navedeni trije elementi, in sicer, 1. pravica, ki si jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada ter 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice.
Pravica, ki naj bi si jo obdolženec samovoljno jemal, mora biti konkretno opredeljena.
Subjektivne zavesti storilca, da si jemlje svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca, v opisu dejanja ni treba (oziroma niti ni mogoče) "bolj" konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Na zavest storilca sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, zaključek o obstoju ali neobstoju zavedanja o nečem pa je stvar obrazložitve sodbe in ne opisa kaznivega dejanja.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.
Za novo zasebno tožbo bi šlo v primeru, da kateri izmed zakonskih znakov v prvotni zasebni tožbi ne bi bil konkretiziran, modificirana zasebna tožba pa bi vsebovala njegov opis.
ZPP člen 25, 25/1, 183, 183/1, 183/1-1, 319. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 60.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - nasprotna tožba - skupno premoženje zakoncev - pravnomočna odločitev - učinek res iudicata - združitev pravd v skupno obravnavanje
Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja, pri čemer so izvzete izjemne situacije. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju zato ne more priti do dveh različnih odločitev. Če eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči.
Pri plačilu varščine za sodelovanje na javni dražbi za prodajo nepremičnin v izvršilnem postopku gre za primerljivo situacijo, kot da bi kupec kot dolžnik izpolnjeval svojo denarno obveznost do sodišča oziroma Republike Slovenije kot upnika.
Ker sta po prvem odstavku 293. člena OZ načina izpolnitve denarne obveznosti določena alternativno, bi moralo sodišče preveriti tudi pri sebi oziroma pri Banki Slovenije kdaj je k njej prispel nalog dolžnikove banke naj odobri računu sodišča znesek, ki je v njem naveden in ne le kdaj je dal bodoči kupec nalog svoji banki.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - rok za odgovor na pritožbo - vročanje - vročanje pritožbe nasprotni stranki - vročanje odvetniku - odsotnost odvetnika v pisarni
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti. V primeru odvetnika, ki je profesionalna oseba, je to treba razlagati še strožje. Dlje časa planirana odsotnost odvetnika, med katero je zamudil rok za odgovor na pritožbo, zato ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028311
Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (2011) člen 35, 35-13. ZSPDSLS člen 20, 20/1, 22, 26, 26/1, 26/1-4, 29, 29/1. OZ člen 22, 22/1. ZPP člen 324, 324/3.
stvarno premoženje države - upravljanje nepremičnega premoženja države - oddaja nepremičnine v najem - javno zbiranje ponudb - vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji - ustavitev postopka - zahtevek za sklenitev najemne pogodbe - odškodninski zahtevek - izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca - vsebina tožbenega zahtevka
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih in sicer ne glede na to, ali jih je zavrnilo ali jim je ugodilo. Iz navedene določbe sledi, da mora sodišče vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe.
Javno zbiranje ponudb je na določen ali nedoločen krog oseb naslovljeno vabilo, da dajo ponudbo za sklenitev pogodbe pod objavljenimi pogoji. Javno zbiranje ponudb je oblika vabila k ponudbi (imenovano tudi vabilo k dajanju ponudb). Razpis javnega zbiranja ponudb razpisnika ne zavezuje k sklenitvi pogodbe (k sprejemu ponudbe, ki jo na podlagi vabila poda naslovnik vabila). Javnega zbiranja ponudb torej ni mogoče enačiti s ponudbo.
Tožeča stranka nima pravice na podlagi postopka javnega zbiranja ponudb od tožene stranke zahtevati sklenitev najemne pogodbe, saj razpis javnega zbiranja ponudb razpisnika ne zavezuje k sklenitvi pogodbe.
Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, lahko, pod določenimi pogoji, zgolj odškodninsko odgovarja ponudnikom (npr. če ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe brez utemeljenega razloga).
ZIZ-UPB4 člen 32, 168, 168/1, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6.. ZZK-1 člen 5, 7.
izvršba na nepremičnine - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče pri odločanju o predlogu za izvršbo ne bi smelo zanemariti dejstva, da že teče postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico. Upnik ima namreč skladno z določbami ZIZ procesno možnost predlagati izvršbo celo v določenih primerih, ko nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na dolžnika, niti ni vložen predlog za vpis lastninske pravice in je upniku treba omogočiti, da se izvršba nadaljuje po vpisu lastninske pravice na dolžnika. Toliko bolj pa to velja v konkretnem primeru, ko je bil postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico v času vložitve predloga za izvršbo že v teku in bo v primeru, če bo predlogu za vpis ugodeno, lastninska pravica na dolžnico vpisana z učinkom že od trenutka vložitve predloga. Sodišče prve stopnje bi zato pred odločanjem o predlogu za izvršbo moralo počakati, da je o vpisu lastninske pravice na dolžnico pravnomočno odločeno.
poslovna goljufija - oprostilna sodba - bančni kredit
Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da sta obdolžena sicer poslovala transparentno in so vse okoliščine bile banki znane, pa sta kljub temu dobila kredit, banka pa je družbi izdelala ugodno oceno, pri čemer pa ni jasno na podlagi katerih podatkov jo je razvrstila v bonitetni razred A, kot to ugotavlja izvedenec, saj za takšno oceno v podatkih AJPES-a in DURS-a ni bilo nobene podlage, je pa ta ocena vplivala na celoten postopek kreditiranja.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - posebne okoliščine - poškodba kolena - obseg nepremoženjske škode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice. Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4. ZPP člen 18, 18/3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče zapustnika - prebivališče zapustnika v tujini - slovensko državljanstvo - zapustnikovo premoženje - ugotavljanje okoliščin - uredba
UREDBA (EU) št. 650/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba), ki jo je potrebno v konkretnem primeru uporabiti, v 4. členu (splošno) pristojnost sodišč držav članic za odločanje o celotnem dedovanju veže na okoliščino zapustnikovega običajnega prebivališča v času smrti.
Iz 24. točke uvodnih določb Uredbe je moč tudi razbrati, da sta lahko v primerih, ko je bil zapustnik bivanjsko oziroma interesno povezan z več državami, njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se njegovo (glavno) premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin (pri ugotavljanju njegovega običajnega prebivališča v smislu predmetne Uredbe). Omenjena določba torej jasno kot pomembni okoliščini izpostavlja tudi zapustnikovo državljanstvo in kraj, kjer je imel glavno premoženje.
Zmotno meni pritožba, da je za razvezo zakonske zveze potrebno njeno soglasje, saj se zakonska zveza razveže tudi, če pri zahtevi vztraja le ena od strank. Razlogi, ki jih tako v pritožbi uveljavlja nasprotna udeleženka, niso relevantni in ker ni podanih uradoma upoštevenih kršitev je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Pritožnica stroškov postopka ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.
napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - spor dedičev o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - negativno dejstvo - dokazovanje negativnega dejstva - premičnina - stvar - obseg zapuščine
Sodišče iz zapuščinskega postopka napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. Glede na okoliščine primera lahko dediča napoti tudi na pravdo za ugotovitev, da določena stvar ne sodi v zapuščino. Pri tem ne gre za to, da bi stranki nalagalo (nemogoče) dokazovanje t.i. negativnega dejstva.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Zdravljenje je zaradi izrazite neuvidevnosti do bolezni in njenih posledic v nadzorovani obravnavi ali v domačem okolju neizvedljivo. Nasprotni udeleženec potrebuje stalen nadzor in skrb za ustrezno medikamentozno podporo, ki njegovo trenutno bolezensko stanje upočasnjuje, dolgoročno ga preprečiti še ne more. Čeprav mu patronažna sestra zjutraj pripravi zdravila, to ni dovolj, saj bi moral nekdo poskrbeti, da ta zdravila res vzame. V trenutnih okoliščinah je ogrožajoča okoliščina za njegovo zdravje in življenje tudi dostopnost do alkohola in izredno slabi življenjski pogoji. Zaradi starosti mu mati ne more več nuditi pomoči pri vsakodnevnih opravilih, ker je tudi ona že deležna pomoči patronažnih sester, brat pa mu takšne pomoči ne želi nuditi. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je v tem trenutku zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda zadnja in edina možnost, kjer lahko v korist nasprotnega udeleženca izvajajo nujno potrebne terapevtske ukrepe, ki jih zaradi neuvidevnosti nasprotnega udeleženca v resnost bolezenskega stanja drugje kot na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ne bodo mogli izvajati.
postopek zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - vročitev predloga dolžniku - kontradiktornost postopka
Odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe praviloma ne terja kontradiktornega postopka že v svoji začetni fazi. V primeru izdaje sklepa o dovolitvi začasne odredbe postopek postane kontradiktoren z vložitvijo ugovora zoper tak sklep in po izrekanju upnika o ugovoru, o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče. Če pa se sodišče odloči, morda zaradi kompleksnosti zadeve (kot je glede na trditveno in dokazno podlago odškodninskega zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje, obravnavana zadeva), da še pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede kontradiktorni postopek, mora to storiti, dosledno.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti verjetnosti denarne terjatve upnika, ki naj bi se s predlogom za izdajo začasne odredbe zavarovala. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe in dokaze dolžnika (B15 in B14) v odgovoru na upnikov predlog, ne da bi se imel upnik možnost o teh trditvah in dokazih izjasniti.
sklep o prodaji nepremičnin - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izklicna cena - določitev izklicne cene - načelo hitrosti stečajnega postopka
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol.
V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029187
SPZ člen 70. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286.
delitev solastnine - fizična in civilna delitev - določanje vrednosti nepremičnin - interes udeležencev - umik predloga za delitev solastnine - podatki gurs - prekluzija v nepravdnem postopku
Tudi v nepravdnem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati prekluzijo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da mora sodišče ponovno ugotavljati vrednost navedenih parcel, ne glede na to, da udeleženci postopka niso posredovali pripomb na cenilni zapisnik.
Ker skladno z obstoječo zakonodajo nikogar ni mogoče prisiliti v solastništvo in lahko vsak solastnik predlaga delitev solastne stvari, je pritožbeni predlog nasprotnih udeležencev, da ostaneta še naprej solastnika te parcele do polovice, v tej fazi postopka neutemeljen. Do tega bi lahko prišlo le, če bi predlagatelji predlog za delitev te parcele umaknili. V nasprotnem bo parcelo treba razdeliti bodisi s fizično delitvijo, če bo kateri od udeležencev postopka zanjo izkazal interes in izplačal preostale solastnike, drugače pa s prodajo.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditvena podlaga tožbe - nedopustno ravnanje - ravnanje prodajalca - prevara prodajalca - odškodninska odgovornost pri prevari - obstoj pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno naziranje izpodbijane sodbe - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Podlaga tožbenega zahtevka je nedopustno ravnanje toženca (prevara) pri sklepanju kupoprodajne pogodbe, v posledici česar tožnik zahteva odškodnino.
Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko skladno z drugim odstavkom 49. člena OZ zahteva povrnitev nastale škode.
Odškodninska odgovornost pri prevari je neodvisna od obstoja same pogodbe, zato ima prevarana stranka pravico do odškodnine tudi, če pogodbe ne izpodbija.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela ZPP-E - odpravljiva procesna pomanjkljivost - poziv sodišča
Po določilu prvega odstavka 81. člena ZPP, kadar sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj v tožbi popravi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Iz samega besedila poravnalne ponudbe, po katerem znesek akontacije krije vse stroške, potrebne za prilagoditev objekta, jasno izhaja, da stroškov notranje opreme oziroma pohištva ter nakupa teleskopske klančine, ki jih je tožnica vključila v tožbeni zahtevek, poravnalna ponudba ne omenja. Toženkino stališče, češ da je s plačilom na podlagi poravnave poplačala vso škodo, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, v sklenjeni poravnavi nima podlage.