CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028470
OZ člen 625, 626, 626/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - zahteva za izvedbo naroka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - podjemna pogodba - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - odgovornost za zamudo
Zahteva za izvedbo naroka mora biti jasno in nedvoumno izražena. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je bila zahteva za izvedbo naroka za glavno obravnavo podana že s predlogom za zaslišanje prič.
Veljavna privolitev v zdravljenje je lahko le informirana, ozaveščena privolitev, in neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, ki vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
Ker je bil za poseg specializant usposobljen, zgolj okoliščina, da v trenutku podaje pojasnilne dolžnosti še ni bil specialist, ne pomeni, da tožnici ni bila ustrezno podana pojasnilna dolžnost, saj je bila tožnica s predvidenim posegom in možnimi zapleti seznanjena, s čimer pa je bil tudi namen pojasnilne dolžnosti izpolnjen. Drugačen, formalističen pristop, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena, zgolj iz razloga, ker je ni opravil operater, bi bil v konkretnem primeru pretiran.
Upoštevaje krivdna ravnanja obeh (delavke in prvotožene stranke) torej ni podlage za drugačno presojo in zaradi ravnanj delavke ni prišlo do pretrganja vzročne zveze. Povedano drugače, za nastanek škode sta krivi obe. Delavka je ravnala nespametno, toženka pa je opustila ukrepe iz varstva pri delu, ki jih je bila dolžna izvesti, ki so prispevali k nastanku škode in ki jih je celo sama predvidela v omenjenem načrtu S. d.o.o.. Pritožbeno zavzemanje o nekakšnem hotenem ravnanju delavke (očitno o nekakšni hujši obliki krivde od krivde prvotožene stranke) je zato neutemeljeno, saj tudi prvotoženka ni ravnala skladno z lastnim varnostnim načrtom. Obe, delavka in prvotožena stranka, sta bili namreč dolžni ravnati v smeri, da do predmetne škode ne bi prišlo.
V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.
Ker tožnik v vlogi z dne 11. 6. 2019, ki po vsebini predstavlja ugovor zoper plačilni nalog, ni navedel razlogov, iz katerih je izdani plačilni nalog dopustno izpodbijati (34a. člen ZST-1), je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrnilo.
Ker dopis sodišča stranki z dne 12. 6. 2019 (s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali naj njegovo vlogo z dne 30. 1. 2019 obravnava kot tožbo zaradi plačila odškodnine ali ne) ne predstavlja odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba, je odločitev o zavrženju vloge tožnika z dne 4. 7. 2019 pravilna.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditvena podlaga tožbe - nedopustno ravnanje - ravnanje prodajalca - prevara prodajalca - odškodninska odgovornost pri prevari - obstoj pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno naziranje izpodbijane sodbe - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Podlaga tožbenega zahtevka je nedopustno ravnanje toženca (prevara) pri sklepanju kupoprodajne pogodbe, v posledici česar tožnik zahteva odškodnino.
Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko skladno z drugim odstavkom 49. člena OZ zahteva povrnitev nastale škode.
Odškodninska odgovornost pri prevari je neodvisna od obstoja same pogodbe, zato ima prevarana stranka pravico do odškodnine tudi, če pogodbe ne izpodbija.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupna lastnina - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - začetek teka zastaranja po SPZ - soglasje za vlaganja
Bistvena lastnost skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev je, da gre za skupno lastnino, ki nasproti tretjim terja enotno obravnavo, zato že pojmovno ni mogoče, da bi imel soglasje lastnika za vlaganje v nepremičnino le eden od partnerjev izvenzakonske skupnosti, drugi pa ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028171
ZGD-1 člen 72a, 72a/8, 100. OZ člen 1019, 1019/1.
pogodba o operativnem leasingu - operativni leasing - izterjava obrokov - prekinitev leasing pogodbe - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - univerzalno pravno nasledstvo - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - vpis prenosa podjetja v register - poziv k izpolnitvi - poziv na plačilo
Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.
ZPP člen 25, 25/1, 183, 183/1, 183/1-1, 319. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 60.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - nasprotna tožba - skupno premoženje zakoncev - pravnomočna odločitev - učinek res iudicata - združitev pravd v skupno obravnavanje
Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja, pri čemer so izvzete izjemne situacije. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju zato ne more priti do dveh različnih odločitev. Če eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pravdo - prenehanje pravnega interesa - obstoj pravnega interesa - dopustnost tožbe - ugotovitvena tožba
Tožnica zaradi pravnomočno ustavljenega izvršilnega postopka (s sklepom z dne 17. 4. 2019) nima več pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnine, ki so bile v izvršilnem postopku zarubljene 4. 9. 2017 na njenem naslovu.
Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča (tretji odstavek 65. člena ZIZ), tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. Zaobsežen je v sami zakoniti napotitvi na pravdo. Pravda je vezana izključno na izvršilni postopek oziroma na v njem obravnavani predmet izvršbe. Po zavrnitvi ugovora tretjega v izvršilnem postopku namreč tretji v pravdi kot tožnik dokazuje, da ima na predmetu izvršbe, na katerega je bila izvršba zoper dolžnika dovoljena, pravico, ki preprečuje izvršbo. Če med pravdo pride do ustavitve izvršbe na sporni predmet izvršbe, pravda za dokazovanje tožnikove pravice na predmetu izvršbe ni več potrebna. To velja ne glede na to, ali gre za premičnine, kot v obravnavanem primeru, ali za nepremičnine, kot je bil primer v judikatu, na katerega se je oprlo sodišče
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4. ZPP člen 18, 18/3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče zapustnika - prebivališče zapustnika v tujini - slovensko državljanstvo - zapustnikovo premoženje - ugotavljanje okoliščin - uredba
UREDBA (EU) št. 650/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba), ki jo je potrebno v konkretnem primeru uporabiti, v 4. členu (splošno) pristojnost sodišč držav članic za odločanje o celotnem dedovanju veže na okoliščino zapustnikovega običajnega prebivališča v času smrti.
Iz 24. točke uvodnih določb Uredbe je moč tudi razbrati, da sta lahko v primerih, ko je bil zapustnik bivanjsko oziroma interesno povezan z več državami, njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se njegovo (glavno) premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin (pri ugotavljanju njegovega običajnega prebivališča v smislu predmetne Uredbe). Omenjena določba torej jasno kot pomembni okoliščini izpostavlja tudi zapustnikovo državljanstvo in kraj, kjer je imel glavno premoženje.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - navadni upniki - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - končna razdelitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - soglasje za prevzem premoženja - neenakopravno obravnavanje upnikov - sklep o končni razdelitvi - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage.
postopek zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - vročitev predloga dolžniku - kontradiktornost postopka
Odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe praviloma ne terja kontradiktornega postopka že v svoji začetni fazi. V primeru izdaje sklepa o dovolitvi začasne odredbe postopek postane kontradiktoren z vložitvijo ugovora zoper tak sklep in po izrekanju upnika o ugovoru, o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče. Če pa se sodišče odloči, morda zaradi kompleksnosti zadeve (kot je glede na trditveno in dokazno podlago odškodninskega zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje, obravnavana zadeva), da še pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede kontradiktorni postopek, mora to storiti, dosledno.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti verjetnosti denarne terjatve upnika, ki naj bi se s predlogom za izdajo začasne odredbe zavarovala. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe in dokaze dolžnika (B15 in B14) v odgovoru na upnikov predlog, ne da bi se imel upnik možnost o teh trditvah in dokazih izjasniti.
sklep o prodaji nepremičnin - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izklicna cena - določitev izklicne cene - načelo hitrosti stečajnega postopka
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol.
V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.
sporazum o priznanju krivde - nedovoljena pritožba - odločba o kazenski sankciji
Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.
SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/1, 217/2, 222, 222/1, 266, 266/1. ZZK-1 člen 19. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje služnosti - ukinitev stvarne služnosti - nekoristnost služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin - poseg v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - zavrženje nasprotne tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - opis poteka služnostne poti - priposestvovanje stvarne služnosti
Tudi za sodbo, v kateri sodišče zavrnitev dela tožbenega zahtevka utemelji z nesklepčnostjo tožbe, velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo, oziroma da nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati.
Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče dobi drugo možnost povezave. Dejstvo, da je dostop do gospodujočih nepremičnin mogoč tudi preko drugih nepremičnin, ne le preko služečih nepremičnin, pa lahko predstavlja bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti.
Sodišče prve stopnje ponuja napačno materialnopravno stališče, da že možnost služnostnega upravičenca, da si uredi dostop do gospodujočih nepremičnin drugje (torej ne preko služečih nepremičnin), predstavlja spremenjeno okoliščino, ki vodi v prenehanje služnosti. Izpodbijana odločitev, ki služnostnega upravičenca sili, da uredi alternativen dostop drugje (zgolj zato, ker to možnost ima), predstavlja nedopusten poseg v upravičenja, pridobljena v korist gospodujočih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029489
OZ člen 603, 615, 615/1. ZPP člen 343, 343/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačilo najemnine - nova najemna pogodba - odstranitveni zahtevek - pritožbeni razlogi - obligatorna sestavina pritožbe
Ne drži, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da se šteje, da je (bila) med pravdnima strankama sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja. Na koncu 10. točke obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje le citiralo določbo prvega odstavka 615. člena OZ o sklenitvi nove najemne pogodbe za nedoločen čas, ni pa zaključilo, da je do tega prišlo tudi v konkretnem primeru. Tudi sicer za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembno, za koliko časa je bila nazadnje sklenjena najemna pogodba med pravdnima strankama (za določen ali nedoločen čas). Bistveno je, da je tožnik (najemodajalec) toženki (najemnici) najemno pogodbo odpovedal iz krivdnega razloga - zaradi njenega neplačila zapadlih najemnin (glej 8. člen najemne pogodbe z dne 14. 12. 2005 in primerjaj 603. člen OZ).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o prodaji - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - stanovanje v katerem dolžnik živi
Nepremičnina, iz katere se dolžnik mora izseliti v skladu z izpodbijanim sklepom, se je prodajala že trikrat, zadnjič po sklepu sodišča St 000/2017 z dne 26. 4. 2019. Šele z izpodbijanim sklepom pa je bilo dolžnici naloženo, da mora navedeno nepremičnino izprazniti in jo izročiti upravitelju. Vendar pa navedeni sklep zgolj zato, ker dolžnici ni bilo že s sklepom o prodaji naloženo, da izprazni poslovno stanovanjsko hišo, ki se odprodaja, ni nezakonit. Pogoj za izdajo takšnega sklepa je izdaja sklepa o prodaji nepremičnine. Takšen sklep pa je bil v danem primeru izdan in je postal pravnomočen.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela ZPP-E - odpravljiva procesna pomanjkljivost - poziv sodišča
Po določilu prvega odstavka 81. člena ZPP, kadar sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj v tožbi popravi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
solastnina - uporaba solastne stvari - uporabnina - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - načelo dobre vere in poštenja - volenti non fit iniuria
Tožnik ni zahteval souporabe nepremičnine, slednje si celo niti ni zamišljal, niti ni zahteval delitve solastnine. Nasprotno pa je bila toženka tista, ki si je prizadevala za mirno rešitev spora, ponujala je souporabo, predlagala izplačilo, vendar je tožnik njene predloge zavrnil. Tožnikova ravnanja je tako treba šteti kot takšna, da je z njimi privolil v lastno prikrajšanje.
Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki toženko postavlja v vlogo zavezanke za plačilo uporabnine, vodi v brezizhoden in absurden pravni položaj, v katerem bi se toženka plačilu uporabnine lahko izognila le, če bi se ob vročitvi tožbe izselila iz nepremičnine, v kateri je živela več kot deset let.