CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028311
Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (2011) člen 35, 35-13. ZSPDSLS člen 20, 20/1, 22, 26, 26/1, 26/1-4, 29, 29/1. OZ člen 22, 22/1. ZPP člen 324, 324/3.
stvarno premoženje države - upravljanje nepremičnega premoženja države - oddaja nepremičnine v najem - javno zbiranje ponudb - vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji - ustavitev postopka - zahtevek za sklenitev najemne pogodbe - odškodninski zahtevek - izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca - vsebina tožbenega zahtevka
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih in sicer ne glede na to, ali jih je zavrnilo ali jim je ugodilo. Iz navedene določbe sledi, da mora sodišče vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe.
Javno zbiranje ponudb je na določen ali nedoločen krog oseb naslovljeno vabilo, da dajo ponudbo za sklenitev pogodbe pod objavljenimi pogoji. Javno zbiranje ponudb je oblika vabila k ponudbi (imenovano tudi vabilo k dajanju ponudb). Razpis javnega zbiranja ponudb razpisnika ne zavezuje k sklenitvi pogodbe (k sprejemu ponudbe, ki jo na podlagi vabila poda naslovnik vabila). Javnega zbiranja ponudb torej ni mogoče enačiti s ponudbo.
Tožeča stranka nima pravice na podlagi postopka javnega zbiranja ponudb od tožene stranke zahtevati sklenitev najemne pogodbe, saj razpis javnega zbiranja ponudb razpisnika ne zavezuje k sklenitvi pogodbe.
Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, lahko, pod določenimi pogoji, zgolj odškodninsko odgovarja ponudnikom (npr. če ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe brez utemeljenega razloga).
poslovna goljufija - oprostilna sodba - bančni kredit
Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da sta obdolžena sicer poslovala transparentno in so vse okoliščine bile banki znane, pa sta kljub temu dobila kredit, banka pa je družbi izdelala ugodno oceno, pri čemer pa ni jasno na podlagi katerih podatkov jo je razvrstila v bonitetni razred A, kot to ugotavlja izvedenec, saj za takšno oceno v podatkih AJPES-a in DURS-a ni bilo nobene podlage, je pa ta ocena vplivala na celoten postopek kreditiranja.
V opisu kaznivega dejanja samovoljnosti morajo biti navedeni trije elementi, in sicer, 1. pravica, ki si jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada ter 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice.
Pravica, ki naj bi si jo obdolženec samovoljno jemal, mora biti konkretno opredeljena.
Subjektivne zavesti storilca, da si jemlje svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca, v opisu dejanja ni treba (oziroma niti ni mogoče) "bolj" konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Na zavest storilca sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, zaključek o obstoju ali neobstoju zavedanja o nečem pa je stvar obrazložitve sodbe in ne opisa kaznivega dejanja.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.
Za novo zasebno tožbo bi šlo v primeru, da kateri izmed zakonskih znakov v prvotni zasebni tožbi ne bi bil konkretiziran, modificirana zasebna tožba pa bi vsebovala njegov opis.
sklep o prodaji nepremičnin - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izklicna cena - določitev izklicne cene - načelo hitrosti stečajnega postopka
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol.
V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00029006
OZ člen 6, 6/2, 50. ZPP člen 214, 337.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - vlom - zavarovalna vrednost - procesni pobotni ugovor - nabavna cena - tržna cena - skrbnost dobrega gospodarstvenika - simuliran (navidezni) pravni posel
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo tržno vrednost ukradenega blaga ob izključitvi posebnih okoliščin konkretnega primera, t.j. navideznega posla med subjekti, pri katerem so posredniki že od začetka vedeli, da bo končni kupec tožeča stranka oziroma da jim za dosego marže blaga ne bo treba tržiti na prostem trgu, saj sta po vnaprejšnjem dogovoru to zagotovili prvi in zadnji člen v verigi - povezani gospodarski družbi.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - navadni upniki - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - končna razdelitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - soglasje za prevzem premoženja - neenakopravno obravnavanje upnikov - sklep o končni razdelitvi - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage.
Ker tožnik v vlogi z dne 11. 6. 2019, ki po vsebini predstavlja ugovor zoper plačilni nalog, ni navedel razlogov, iz katerih je izdani plačilni nalog dopustno izpodbijati (34a. člen ZST-1), je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrnilo.
Ker dopis sodišča stranki z dne 12. 6. 2019 (s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali naj njegovo vlogo z dne 30. 1. 2019 obravnava kot tožbo zaradi plačila odškodnine ali ne) ne predstavlja odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba, je odločitev o zavrženju vloge tožnika z dne 4. 7. 2019 pravilna.
SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/1, 217/2, 222, 222/1, 266, 266/1. ZZK-1 člen 19. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje služnosti - ukinitev stvarne služnosti - nekoristnost služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin - poseg v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - zavrženje nasprotne tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - opis poteka služnostne poti - priposestvovanje stvarne služnosti
Tudi za sodbo, v kateri sodišče zavrnitev dela tožbenega zahtevka utemelji z nesklepčnostjo tožbe, velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo, oziroma da nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati.
Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče dobi drugo možnost povezave. Dejstvo, da je dostop do gospodujočih nepremičnin mogoč tudi preko drugih nepremičnin, ne le preko služečih nepremičnin, pa lahko predstavlja bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti.
Sodišče prve stopnje ponuja napačno materialnopravno stališče, da že možnost služnostnega upravičenca, da si uredi dostop do gospodujočih nepremičnin drugje (torej ne preko služečih nepremičnin), predstavlja spremenjeno okoliščino, ki vodi v prenehanje služnosti. Izpodbijana odločitev, ki služnostnega upravičenca sili, da uredi alternativen dostop drugje (zgolj zato, ker to možnost ima), predstavlja nedopusten poseg v upravičenja, pridobljena v korist gospodujočih nepremičnin.
Predkupno pravico je mogoče uveljaviti zgolj v primeru prodaje stvari, ne pa tudi v primeru prenosa lastništva na podlagi drugih pravnih poslov (na primer darilne ali menjalne pogodbe).
Prodajna pogodba, kjer se stvar proda po bistveno nižji ceni, je glede presežka darilna pogodba (mešano darilo, mešani pravni posel), če je bil namen prodajalca, da z nižjo ceno nakloni kupcu brezplačno premoženjsko korist.
Tretji odstavek 50. člena OZ varuje pošteno osebo, ki bi zaradi navideznosti pogodbe utrpela kakšno škodo oziroma bila prikrajšana za kaj, kar bi ji sicer po zakonu pripadalo.
Če se je nepremičnina prodala za ceno, bistveno nižjo od tržne z darilnim namenom (mešano darilo), bi bilo uveljavljanje predkupne pravice tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedjo neupravičene obogatitve na škodo drugega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030393
ZPP člen 411.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - nujnost izdaje začasne odredbe - nujnost ukrepa - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda - prejudicialen učinek - dokazni standard verjetnosti - načelo kontradiktornosti - zavrnitev predloga - otrokova korist - dokazni predlog - stroški izvedenca
Začasna odredba ne more biti nadomestilo za redno sodno varstvo in je lahko izdana le v primerih, ko je takšen vnaprejšnji poseg sodišča nujen.
Sodišče prve stopnje v fazi postopka za izdajo začasne odredbe še ni izčrpalo dokaza z izvedenko klinične psihologije. S tem ni kršilo načela kontradiktornosti in neposrednosti, saj v postopkih zaradi izdaje začasne odredbe odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda, in sicer verjetnosti.
Upraviteljeva naloga je, da tehta različne možnosti, ki pomenijo najboljše poplačilo upnikov. V tem primeru je očitno pretehtala možnost sodne poravnave pred izdajo sodbe sodišča. Kot že rečeno, pritožnik za svoje stališče, da sklenitev sodne poravnave ni najboljša možnost (razen možnosti višjega plačila, ki pa v fazi izpodbijanja dednega dogovora (še) ni relevantna), ni ponudil nobenih trditev, še manj pa dokazov.
odmera nagrade odvetniku - določitev vrednosti spora
Nagrada odvetniku pa se odmerja glede na dejansko vrednost spora in ne na vrednost, ki jo označi nasprotna stranka in za katero je tekom postopka ugotovljeno, da je zmotna.
V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.
postopek zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - vročitev predloga dolžniku - kontradiktornost postopka
Odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe praviloma ne terja kontradiktornega postopka že v svoji začetni fazi. V primeru izdaje sklepa o dovolitvi začasne odredbe postopek postane kontradiktoren z vložitvijo ugovora zoper tak sklep in po izrekanju upnika o ugovoru, o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče. Če pa se sodišče odloči, morda zaradi kompleksnosti zadeve (kot je glede na trditveno in dokazno podlago odškodninskega zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje, obravnavana zadeva), da še pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede kontradiktorni postopek, mora to storiti, dosledno.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti verjetnosti denarne terjatve upnika, ki naj bi se s predlogom za izdajo začasne odredbe zavarovala. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe in dokaze dolžnika (B15 in B14) v odgovoru na upnikov predlog, ne da bi se imel upnik možnost o teh trditvah in dokazih izjasniti.
Iz samega besedila poravnalne ponudbe, po katerem znesek akontacije krije vse stroške, potrebne za prilagoditev objekta, jasno izhaja, da stroškov notranje opreme oziroma pohištva ter nakupa teleskopske klančine, ki jih je tožnica vključila v tožbeni zahtevek, poravnalna ponudba ne omenja. Toženkino stališče, češ da je s plačilom na podlagi poravnave poplačala vso škodo, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, v sklenjeni poravnavi nima podlage.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4. ZPP člen 18, 18/3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče zapustnika - prebivališče zapustnika v tujini - slovensko državljanstvo - zapustnikovo premoženje - ugotavljanje okoliščin - uredba
UREDBA (EU) št. 650/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba), ki jo je potrebno v konkretnem primeru uporabiti, v 4. členu (splošno) pristojnost sodišč držav članic za odločanje o celotnem dedovanju veže na okoliščino zapustnikovega običajnega prebivališča v času smrti.
Iz 24. točke uvodnih določb Uredbe je moč tudi razbrati, da sta lahko v primerih, ko je bil zapustnik bivanjsko oziroma interesno povezan z več državami, njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se njegovo (glavno) premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin (pri ugotavljanju njegovega običajnega prebivališča v smislu predmetne Uredbe). Omenjena določba torej jasno kot pomembni okoliščini izpostavlja tudi zapustnikovo državljanstvo in kraj, kjer je imel glavno premoženje.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - javna pohodna površina - padec na ledeni poti - led na pločniku - skrbnost dobrega strokovnjaka
Napačno je stališče, da že dejstvo padca na poledenelem pločniku dokazuje opustitev dolžne skrbnosti toženkinega zavarovanca, oziroma da že opustitev posipanja pločnika kritičnega dne avtomatično predstavlja tudi opustitev dolžnega ravnanja, in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Prav tako je napačno stališče, da je pri presoji skrbnosti vzdrževalca cest in pločnikov nepomembno, ali je bil pločnik v celoti poledenel (torej v splošnem slabo vzdrževan), ali pa je bila na njem le ledena zaplata. Pločnik, na katerem je le ledena zaplata, predstavlja za normalno pazljivega pešca, v zimskem času, pri temperaturah pod lediščem, še vedno normalno pohodno površino. Zahteva do vzdrževalca, da v vsakem trenutku in na vsakem delu pločnika zagotavlja popolno suhost (popolno odsotnost ledu), bi bila pretirano stroga. Od vzdrževalca je mogoče zahtevati le, prvič, tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in drugič, tisto, kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028470
OZ člen 625, 626, 626/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - zahteva za izvedbo naroka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - podjemna pogodba - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - odgovornost za zamudo
Zahteva za izvedbo naroka mora biti jasno in nedvoumno izražena. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je bila zahteva za izvedbo naroka za glavno obravnavo podana že s predlogom za zaslišanje prič.
sporazum o priznanju krivde - nedovoljena pritožba - odločba o kazenski sankciji
Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupna lastnina - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - začetek teka zastaranja po SPZ - soglasje za vlaganja
Bistvena lastnost skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev je, da gre za skupno lastnino, ki nasproti tretjim terja enotno obravnavo, zato že pojmovno ni mogoče, da bi imel soglasje lastnika za vlaganje v nepremičnino le eden od partnerjev izvenzakonske skupnosti, drugi pa ne.