V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028171
ZGD-1 člen 72a, 72a/8, 100. OZ člen 1019, 1019/1.
pogodba o operativnem leasingu - operativni leasing - izterjava obrokov - prekinitev leasing pogodbe - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - univerzalno pravno nasledstvo - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - vpis prenosa podjetja v register - poziv k izpolnitvi - poziv na plačilo
Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4. ZPP člen 18, 18/3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče zapustnika - prebivališče zapustnika v tujini - slovensko državljanstvo - zapustnikovo premoženje - ugotavljanje okoliščin - uredba
UREDBA (EU) št. 650/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba), ki jo je potrebno v konkretnem primeru uporabiti, v 4. členu (splošno) pristojnost sodišč držav članic za odločanje o celotnem dedovanju veže na okoliščino zapustnikovega običajnega prebivališča v času smrti.
Iz 24. točke uvodnih določb Uredbe je moč tudi razbrati, da sta lahko v primerih, ko je bil zapustnik bivanjsko oziroma interesno povezan z več državami, njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se njegovo (glavno) premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin (pri ugotavljanju njegovega običajnega prebivališča v smislu predmetne Uredbe). Omenjena določba torej jasno kot pomembni okoliščini izpostavlja tudi zapustnikovo državljanstvo in kraj, kjer je imel glavno premoženje.
Iz samega besedila poravnalne ponudbe, po katerem znesek akontacije krije vse stroške, potrebne za prilagoditev objekta, jasno izhaja, da stroškov notranje opreme oziroma pohištva ter nakupa teleskopske klančine, ki jih je tožnica vključila v tožbeni zahtevek, poravnalna ponudba ne omenja. Toženkino stališče, češ da je s plačilom na podlagi poravnave poplačala vso škodo, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, v sklenjeni poravnavi nima podlage.
ZPP člen 142, 142/4, 213, 213/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
zamudna sodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - trditveno in dokazno breme - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pritožbeni postopek - nova dejstva - novi dokazi - fotografije kot dokaz - pritožbene novote - vročilnica kot javna listina
Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040442
ZKP člen 173, 173/3. ZKP člen 372, 372-4.
zaupanost v varstvo, oskrbo in vzgojo - obteževalna okoliščina - zakonski znak kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izvenzakonski partner - družinska skupnost
Prav tako pa je neutemeljena, ko navaja, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP. Navedena kršitev kazenskega zakona bi bila podana, če bi bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Po oceni pritožbe pa je ta kršitev podana zato, ker lahko po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 kaznivo dejanje izvršijo le natančno določene osebe z zlorabo svojega položaja, med njimi tudi zunajzakonski partner oškodovankine mame, kar pa obdolženec ni bil, saj je N.F. povedala, da nista imela skupnega gospodinjstva, enako pa izhaja iz izpovedb oškodovanke in priče P.P.
Ni dvoma, da je imelo njihovo življenje značilnosti družinske skupnosti in da je bila mladoletna oškodovanka v času, ko njene matere ni bilo doma, obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo.
Pritožba sicer pravilno opozarja, da dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti mladoletni oškodovanki, ki je obdolžencu kot zunajzakonskemu partnerju svoje matere zaupala, ni obteževalna okoliščina. Okoliščini, da je bila oškodovanka v času storitve kaznivega dejanja mladoletna, stara manj kot petnajst, in da je bila obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo (iz česar izhaja, da mu je zaupala kot osebi, ki jo varuje), sta zakonska znaka kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 173. člena KZ-1, zato ju sodišče ne bi smelo upoštevati kot obteževalni okoliščini, a je iz višine izrečene kazni razvidno, da tega dejansko ni upoštevalo, saj je obdolžencu izreklo najnižjo kazen, predpisano za to kaznivo dejanje.
zavrženje predloga - podaljšanje roka - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - obročno plačilo premoženjske koristi
Podaljšanje splošnega 15 dnevnega roka je mogoče le v določenih, upravičenih primerih, ko sodišče že ob izreku sodbe ali sklepa na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki pa ne sme biti daljše od dveh let, pa še to zgolj v primerih, ko prejemnik premoženjske koristi zakonski pogoj „upravičenosti primera“ izkaže z ustreznimi dokazili.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - določitev stikov - predlog za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami
13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ne pa za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami. Če bi bil namen zakonodajalca, da določba 13. člena ZNP-1 velja tudi za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, bi to v tem členu posebej določil oziroma bi določil, da ta določba velja za postopke za varstvo koristi otroka. Tako pa iz naslova in vsebine 13. člena ZNP-1 izhaja, da posebna krajevna pristojnost velja le za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028213
ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1, 31. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - najemna pogodba - poslovni prostor - sprememba lastnika - vstop v pravice najemodajalca - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je z nakupom poslovnega prostora na podlagi 31. člena ZPSPP vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca. Tako je pridobila pravico, da od tožene stranke od trenutka, ko je postala lastnica, pa do prenehanja najemne pogodbe, zahteva plačilo najemnin in obratovalnih stroškov.
postopek osebnega stečaja - pogojna terjatev - prijava terjatve v stečajnem postopku - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev
Pritožnik je pogojno terjatev prijavil skladno s tretjim odstavkom 59. člena ZFPPIPP. Tudi takšna prijava terjatve je predmet preizkusa.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - formalni udeleženci postopka - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zaznamba začetka postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - udeležba zainteresiranih oseb v postopku
Zaznambe začetka postopka za določitev pripadajočega zemljišča ni mogoče dovoliti na podlagi predloga iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča, iz katerega ni razvidno, da je uperjen (med drugim) zoper imetnika vknjižene lastninske pravice na nepremičnini, na katero se nanaša predlog za zaznambo.
Za zemljiškoknjižni postopek je brezpredmetno sklicevanje na pooblastila nepravdnega sodišča, da tudi samo po uradni dolžnosti poskrbi za udeležbo zainteresiranih oseb v postopku za določitev pripadajočega zemljišča.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje veljavnosti ukrepov - ukrep prepovedi približevanja - psihično nasilje - neplačevanje preživnine
Pogoji za podaljšanje veljavnosti ukrepov niso podani, saj nasprotni udeleženec s svojimi nasilnimi ravnanji ni nadaljeval. Predlagateljica se sicer čuti ogrožena, vendar je njen notranji občutek ogroženosti rezultat preteklih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca in zato ne more predstavljati razloga za podaljšanje ukrepov po ZPND.
Neplačevanje preživnine ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov za preprečevanje nasilja v družini.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - razpis naroka - pravica do izjave v postopku - nesporna dejstva - dokazni postopek
Tožena stranka je bila v pozivu sodišča prve stopnje opozorjena, da postopek teče po določilih za postopke v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka torej ni mogla računati s tem, da bo lahko dokaze in dejstva predstavila šele na naroku za glavno obravnavo. To bi v tem postopku lahko storila le v pravočasnem odgovoru na dopolnitev tožbe. Kljub opozorilu sodišča pa takšne vloge ni vložila. Zato je bila, upoštevajoč določila 451. do 453. člena ZPP, prekludirana glede navajanja dejstev in dokazov.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri razlagi določb spornega Dogovora in njegovi presoji pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer predvsem določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
ZS člen 83, 83/3. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1, 365, 365-1.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve - pritožbeni rok - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - prepozna pritožba
Prepozno pritožbo je višje sodišče zavrglo kot prepozno, ker tega še ni naredilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049729
OZ člen 178, 179. ZPP člen 191. URS člen 35.
objava sodbe - regulacijska začasna odredba - izpolnitev zahtevka - prepoved objave člankov - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - domneva nedolžnosti - pravica do zasebnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Objave sodbe v mediju, s katerim so bile kršene osebnostne pravice tožnikov, ni mogoče enačiti z objavo sodnih odločb v registrih sodne prakse, saj tam ni potrebno niti primerno objaviti osebnih podatkov strank (imena in priimki sodnikov so objavljeni), kar pa za objavo sodbe kot sankcije za kršitev osebnostnih pravic, vsekakor ne velja.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zapadlost terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog plačila - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - pravica do izjave stranke - kontradiktoren postopek - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do sodnega varstva
Za zagotovitev kontradiktornega postopka je bistveno, da ima stranka pravico, da se izjavi. Toženec je to pravico imel, saj je navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval navedbam in dokazom tožnice ter predložil listinske dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje na naroku vpogledalo in pri odločitvi upoštevalo. Zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti toženec po zaključku višjega sodišča v ničemer ni bil prikrajšan za učinkovito sodno varstvo svojih pravic (primerjaj: VSL Sodba I Cpg 898/2018). Tudi če bi se toženec naroka za glavno obravnavo udeležil, ni videti kako bi s tem zase dosegel drugačno (ugodnejšo) odločitev (in pritožnik tega tudi ne zatrjuje).
gospodarski spor majhne vrednosti - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - vročanje pisanj - vročilnica - javna listina
Zgolj s pavšalno navedbo, da naloga ni prejela, za katero poleg tega ni predložila nikakršnega dokaza, tožena stranka v konkretnem primeru ne more izpodbiti dokazne vrednosti vročilnice.
subjektivna odškodninska odgovornost - prekinjena vzročna zveza - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - profesionalna skrbnost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - padec na gradbišču
Prav tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo očitane zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj vprašanje ali je tožnik dejansko opravljal tudi naloge vodje proizvodnje oziroma kdo je odgovoren za (ne)pravilno proizvodnjo stropnega montažnega elementa ni bistveno za odločitev v zadevi. Pritožba namreč ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnik v nasprotju s pravili stroke hodil po odloženem montažnem elementu in pomagal ročno odlagati element, ki ni bil pravilno pripet, kot to sicer ugotavlja sodni izvedenec za varstvo pri delu V.Š., univ. dipl. org., varn. inž. (v nadaljevanju: izvedenec), zaradi česar je prekinjena vzročna zveza med zatrjevanim vzrokom za nastanek škode, to je odprtino za dimnik na montažnem elementu, v katero je stopil tožnik in nastalo škodo. V kolikor namreč tožnik ne bi kršil pravil stroke in se po nepotrebnem ne bi povzpel ter hodil po že odloženih montažnih elementih, tudi ne bi stopil v odprtino in padel, in sicer ne glede na to, ali je vrhnji montažni element imel odprtino ali ne in ali je tožnik - kot vodja proizvodnje in/ali montaže, zanjo vedel.