CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029489
OZ člen 603, 615, 615/1. ZPP člen 343, 343/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačilo najemnine - nova najemna pogodba - odstranitveni zahtevek - pritožbeni razlogi - obligatorna sestavina pritožbe
Ne drži, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da se šteje, da je (bila) med pravdnima strankama sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja. Na koncu 10. točke obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje le citiralo določbo prvega odstavka 615. člena OZ o sklenitvi nove najemne pogodbe za nedoločen čas, ni pa zaključilo, da je do tega prišlo tudi v konkretnem primeru. Tudi sicer za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembno, za koliko časa je bila nazadnje sklenjena najemna pogodba med pravdnima strankama (za določen ali nedoločen čas). Bistveno je, da je tožnik (najemodajalec) toženki (najemnici) najemno pogodbo odpovedal iz krivdnega razloga - zaradi njenega neplačila zapadlih najemnin (glej 8. člen najemne pogodbe z dne 14. 12. 2005 in primerjaj 603. člen OZ).
Pri plačilu varščine za sodelovanje na javni dražbi za prodajo nepremičnin v izvršilnem postopku gre za primerljivo situacijo, kot da bi kupec kot dolžnik izpolnjeval svojo denarno obveznost do sodišča oziroma Republike Slovenije kot upnika.
Ker sta po prvem odstavku 293. člena OZ načina izpolnitve denarne obveznosti določena alternativno, bi moralo sodišče preveriti tudi pri sebi oziroma pri Banki Slovenije kdaj je k njej prispel nalog dolžnikove banke naj odobri računu sodišča znesek, ki je v njem naveden in ne le kdaj je dal bodoči kupec nalog svoji banki.
Veljavna privolitev v zdravljenje je lahko le informirana, ozaveščena privolitev, in neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, ki vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
Ker je bil za poseg specializant usposobljen, zgolj okoliščina, da v trenutku podaje pojasnilne dolžnosti še ni bil specialist, ne pomeni, da tožnici ni bila ustrezno podana pojasnilna dolžnost, saj je bila tožnica s predvidenim posegom in možnimi zapleti seznanjena, s čimer pa je bil tudi namen pojasnilne dolžnosti izpolnjen. Drugačen, formalističen pristop, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena, zgolj iz razloga, ker je ni opravil operater, bi bil v konkretnem primeru pretiran.
krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 5.000 EUR za strah in zaradi posega v osebnostne pravice je bil zavrnjen zaradi zastaranja.
V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil.
plačilo sodne takse kot procesne predpostavke za napoved pritožbe - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - neplačilo sodne takse
Okoliščina, da je tožena stranka v sporu z računovodstvom, ne spreminja njene obveznosti, da (če hoče preprečiti učinkovanje iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP) dokaže, da je dolžno sodno takso plačala.
Ugotovitev, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala, je pravilna. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilno preverilo prilive na svoj transakcijski račun. Ker iz nobenega od navedenih dokumentov ne izhaja, da je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR plačala in ker - kot že obrazloženo - potrdila o opravljenem plačilu ni predložila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku, razveljavitve izpodbijanega sklepa v tem pritožbenem postopku torej ne more doseči.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - določitev stikov - predlog za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami
13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ne pa za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami. Če bi bil namen zakonodajalca, da določba 13. člena ZNP-1 velja tudi za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, bi to v tem členu posebej določil oziroma bi določil, da ta določba velja za postopke za varstvo koristi otroka. Tako pa iz naslova in vsebine 13. člena ZNP-1 izhaja, da posebna krajevna pristojnost velja le za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028213
ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1, 31. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - najemna pogodba - poslovni prostor - sprememba lastnika - vstop v pravice najemodajalca - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je z nakupom poslovnega prostora na podlagi 31. člena ZPSPP vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca. Tako je pridobila pravico, da od tožene stranke od trenutka, ko je postala lastnica, pa do prenehanja najemne pogodbe, zahteva plačilo najemnin in obratovalnih stroškov.
postopek osebnega stečaja - pogojna terjatev - prijava terjatve v stečajnem postopku - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev
Pritožnik je pogojno terjatev prijavil skladno s tretjim odstavkom 59. člena ZFPPIPP. Tudi takšna prijava terjatve je predmet preizkusa.
zavrženje predloga - podaljšanje roka - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - obročno plačilo premoženjske koristi
Podaljšanje splošnega 15 dnevnega roka je mogoče le v določenih, upravičenih primerih, ko sodišče že ob izreku sodbe ali sklepa na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki pa ne sme biti daljše od dveh let, pa še to zgolj v primerih, ko prejemnik premoženjske koristi zakonski pogoj „upravičenosti primera“ izkaže z ustreznimi dokazili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049729
OZ člen 178, 179. ZPP člen 191. URS člen 35.
objava sodbe - regulacijska začasna odredba - izpolnitev zahtevka - prepoved objave člankov - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - domneva nedolžnosti - pravica do zasebnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Objave sodbe v mediju, s katerim so bile kršene osebnostne pravice tožnikov, ni mogoče enačiti z objavo sodnih odločb v registrih sodne prakse, saj tam ni potrebno niti primerno objaviti osebnih podatkov strank (imena in priimki sodnikov so objavljeni), kar pa za objavo sodbe kot sankcije za kršitev osebnostnih pravic, vsekakor ne velja.
stečaj pravne osebe - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - postopek prodaje - izklicna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij - ocena vrednosti - blokada transakcijskega računa
Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri razlagi določb spornega Dogovora in njegovi presoji pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer predvsem določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje veljavnosti ukrepov - ukrep prepovedi približevanja - psihično nasilje - neplačevanje preživnine
Pogoji za podaljšanje veljavnosti ukrepov niso podani, saj nasprotni udeleženec s svojimi nasilnimi ravnanji ni nadaljeval. Predlagateljica se sicer čuti ogrožena, vendar je njen notranji občutek ogroženosti rezultat preteklih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca in zato ne more predstavljati razloga za podaljšanje ukrepov po ZPND.
Neplačevanje preživnine ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov za preprečevanje nasilja v družini.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - razpad zunajzakonske skupnosti - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - premoženjski interes - poseg v lastninsko pravico - delitev skupnega premoženja - začasna ureditev spornega razmerja - načelo sorazmernosti - trajanje ukrepa
Ob upoštevanju okoliščin, da sta udeleženca postopka solastnika oziroma skupna lastnika treh stanovanj, da je od razpada njune izvenzakonske skupnosti do vložitve predloga poteklo skoraj leto dni, da predlagateljica od razpada skupnosti ni izkazala nobenega ukrepanja v smeri trajnejše stanovanjske rešitve, celo nasprotno, kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca je najemnikom oddala dve stanovanji, ter ob upoštevanju stopnje ogroženosti predlagateljice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo ukrep, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, zadosten, če bo trajal pet mesecev.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - razpis naroka - pravica do izjave v postopku - nesporna dejstva - dokazni postopek
Tožena stranka je bila v pozivu sodišča prve stopnje opozorjena, da postopek teče po določilih za postopke v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka torej ni mogla računati s tem, da bo lahko dokaze in dejstva predstavila šele na naroku za glavno obravnavo. To bi v tem postopku lahko storila le v pravočasnem odgovoru na dopolnitev tožbe. Kljub opozorilu sodišča pa takšne vloge ni vložila. Zato je bila, upoštevajoč določila 451. do 453. člena ZPP, prekludirana glede navajanja dejstev in dokazov.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zapadlost terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog plačila - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - pravica do izjave stranke - kontradiktoren postopek - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do sodnega varstva
Za zagotovitev kontradiktornega postopka je bistveno, da ima stranka pravico, da se izjavi. Toženec je to pravico imel, saj je navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval navedbam in dokazom tožnice ter predložil listinske dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje na naroku vpogledalo in pri odločitvi upoštevalo. Zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti toženec po zaključku višjega sodišča v ničemer ni bil prikrajšan za učinkovito sodno varstvo svojih pravic (primerjaj: VSL Sodba I Cpg 898/2018). Tudi če bi se toženec naroka za glavno obravnavo udeležil, ni videti kako bi s tem zase dosegel drugačno (ugodnejšo) odločitev (in pritožnik tega tudi ne zatrjuje).
ZPP člen 142, 142/4, 213, 213/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
zamudna sodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - trditveno in dokazno breme - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pritožbeni postopek - nova dejstva - novi dokazi - fotografije kot dokaz - pritožbene novote - vročilnica kot javna listina
Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena.
gospodarski spor majhne vrednosti - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - vročanje pisanj - vročilnica - javna listina
Zgolj s pavšalno navedbo, da naloga ni prejela, za katero poleg tega ni predložila nikakršnega dokaza, tožena stranka v konkretnem primeru ne more izpodbiti dokazne vrednosti vročilnice.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - prepovedana droga
Nosilno vprašanje, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba v obravnavani prekrškovni zadevi torej je, ali je benzoilekgonin, ki je presnovek prepovedane droge kokain tista prepovedana substanca, ki jo je imel v mislih zakonodajalec v zvezi z določbo prvega odstavka člena 106 ZPrCP.
V obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita vožnja pod vplivom benzoilekgonina, ki je (le) presnovek prepovedane droge in ki kot tak ni razvrščen v nobeni izmed skupin prej navedene uredbe, čeprav ni nobenega dvoma o tem, da pa je prisotnost benzoilekgonina mogoče pripisati predhodnemu uživanju droge kokain. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi pritožbi, da je potrebno v primeru prisotnosti metabolitov v krvi voznika v vsakem posameznem primeru opraviti presojo, ali je njihova prisotnost res zmanjševala voznikovo sposobnost za vožnjo ali ne, zlasti glede na praviloma kratek razpolovni čas metabolitov.
Pogodba za toženo stranko ne določa nobene protidajatve. Samo zato, ker je avtocesta postavljena, kjer je, niti lastnik niti upravljalec in vzdrževalec avtoceste ne more brez zakonske podlage zaračunavati nadomestil tistim, ki imajo od tega koristi (npr. hotelirjem ali gostilničarjem, ki imajo več prometa, ali podjetjem in celo prebivalcem, ki imajo zaradi avtoceste ugodnejše prometne povezave). Lega avtoceste pač ni dajatev tožene stranke. Iz tega sledi, da vidnost pilona z avtoceste ni dopusten predmet Pogodbe, zaradi česar je Pogodba na podlagi določila 438. člena OZ nična. Posledice ničnosti ureja določilo 87. člena OZ. Po določilu prvega odstavka tega člena mora v primeru nične pogodbe vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe.