subjektivna odškodninska odgovornost - prekinjena vzročna zveza - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - profesionalna skrbnost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - padec na gradbišču
Prav tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo očitane zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj vprašanje ali je tožnik dejansko opravljal tudi naloge vodje proizvodnje oziroma kdo je odgovoren za (ne)pravilno proizvodnjo stropnega montažnega elementa ni bistveno za odločitev v zadevi. Pritožba namreč ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnik v nasprotju s pravili stroke hodil po odloženem montažnem elementu in pomagal ročno odlagati element, ki ni bil pravilno pripet, kot to sicer ugotavlja sodni izvedenec za varstvo pri delu V.Š., univ. dipl. org., varn. inž. (v nadaljevanju: izvedenec), zaradi česar je prekinjena vzročna zveza med zatrjevanim vzrokom za nastanek škode, to je odprtino za dimnik na montažnem elementu, v katero je stopil tožnik in nastalo škodo. V kolikor namreč tožnik ne bi kršil pravil stroke in se po nepotrebnem ne bi povzpel ter hodil po že odloženih montažnih elementih, tudi ne bi stopil v odprtino in padel, in sicer ne glede na to, ali je vrhnji montažni element imel odprtino ali ne in ali je tožnik - kot vodja proizvodnje in/ali montaže, zanjo vedel.
ZST-1 tarifna številka 7211. URS člen 23. ZS člen 61/1, 71/1, 71/8.
oškodovanec kot tožilec - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - naravni sodnik - pravica do dostopa do sodišča
Pritožbi ni mogoče pritrditi. Neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo upoštevati, da oškodovanec kot tožilec vrača denar prijateljem, ki si ga je pred tem izposodil in zato mesečno razpolaga s 100,00 ali 200,00 EUR manj za svoje preživljanje (česar v predlogu za oprostitev sodne takse in v pritožbi niti ni z ničemer izkazal) ter da bi zato moralo sprejeti drugačno odločitev in da upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse ne bi smelo strogo presojati v skladu z Zakonom o sodnih taksah, Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. Nasprotno, pravilno je upoštevalo podatke, ki so bili pomembni za odločitev v zadevi in je na podlagi določil navedenih zakonov tudi pravilno zaključilo, da ni podlage za to, da oškodovanca kot tožilca oprosti plačila sodne takse, da pa višina njegove mesečne pokojnine, po odtegljaju preživnine, daje podlago za ugoditev predlogu, da jo plača v šestih mesečnih obrokih in da 40,00 EUR mesečno ne predstavlja zneska, ki ga ne bi zmogel plačati in zaradi katerega bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049729
OZ člen 178, 179. ZPP člen 191. URS člen 35.
objava sodbe - regulacijska začasna odredba - izpolnitev zahtevka - prepoved objave člankov - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - domneva nedolžnosti - pravica do zasebnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Objave sodbe v mediju, s katerim so bile kršene osebnostne pravice tožnikov, ni mogoče enačiti z objavo sodnih odločb v registrih sodne prakse, saj tam ni potrebno niti primerno objaviti osebnih podatkov strank (imena in priimki sodnikov so objavljeni), kar pa za objavo sodbe kot sankcije za kršitev osebnostnih pravic, vsekakor ne velja.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - določitev stikov - predlog za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami
13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ne pa za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami. Če bi bil namen zakonodajalca, da določba 13. člena ZNP-1 velja tudi za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, bi to v tem členu posebej določil oziroma bi določil, da ta določba velja za postopke za varstvo koristi otroka. Tako pa iz naslova in vsebine 13. člena ZNP-1 izhaja, da posebna krajevna pristojnost velja le za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028213
ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1, 31. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - najemna pogodba - poslovni prostor - sprememba lastnika - vstop v pravice najemodajalca - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je z nakupom poslovnega prostora na podlagi 31. člena ZPSPP vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca. Tako je pridobila pravico, da od tožene stranke od trenutka, ko je postala lastnica, pa do prenehanja najemne pogodbe, zahteva plačilo najemnin in obratovalnih stroškov.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - razpis naroka - pravica do izjave v postopku - nesporna dejstva - dokazni postopek
Tožena stranka je bila v pozivu sodišča prve stopnje opozorjena, da postopek teče po določilih za postopke v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka torej ni mogla računati s tem, da bo lahko dokaze in dejstva predstavila šele na naroku za glavno obravnavo. To bi v tem postopku lahko storila le v pravočasnem odgovoru na dopolnitev tožbe. Kljub opozorilu sodišča pa takšne vloge ni vložila. Zato je bila, upoštevajoč določila 451. do 453. člena ZPP, prekludirana glede navajanja dejstev in dokazov.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zapadlost terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog plačila - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - pravica do izjave stranke - kontradiktoren postopek - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do sodnega varstva
Za zagotovitev kontradiktornega postopka je bistveno, da ima stranka pravico, da se izjavi. Toženec je to pravico imel, saj je navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval navedbam in dokazom tožnice ter predložil listinske dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje na naroku vpogledalo in pri odločitvi upoštevalo. Zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti toženec po zaključku višjega sodišča v ničemer ni bil prikrajšan za učinkovito sodno varstvo svojih pravic (primerjaj: VSL Sodba I Cpg 898/2018). Tudi če bi se toženec naroka za glavno obravnavo udeležil, ni videti kako bi s tem zase dosegel drugačno (ugodnejšo) odločitev (in pritožnik tega tudi ne zatrjuje).
ZPP člen 142, 142/4, 213, 213/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
zamudna sodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - trditveno in dokazno breme - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pritožbeni postopek - nova dejstva - novi dokazi - fotografije kot dokaz - pritožbene novote - vročilnica kot javna listina
Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri razlagi določb spornega Dogovora in njegovi presoji pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer predvsem določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - stroški vodenja rezervnega sklada - pogodba o upravljanju - pogodba o naročilu - plačilo za opravljena dela - stroški opomina
Ob upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje, da obveznost vodenja rezervnega sklada določa pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki plačila za to storitev ne določa, prav tako plačilo za vodenje rezervnega sklada ni zajeto v plačilu (nagradi) za upravljanje ter ne obstaja dogovor o brezplačnem opravljanju te storitve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveznost plačila obstoji tudi za to storitev.
plačilo sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - oprostitev plačila sodne takse - taksni zavezanec - več taksnih zavezancev - smrt stranke - dediči stranke - ugotavljanje dedičev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pritožba pravilno opozarja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, od kod sodišču prve stopnje podatek, kdo naj bi bili dediči po pokojni prvotni toženki. Tudi iz podatkov v spisu (list. št. 155 – 164 ter priloge C 1) ne izhaja, na podlagi česa je sodišče sklepalo, da je M. B. M. dedinja po pokojni prvotni toženki. Ob takem, pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče presoditi, ali je M. B. M. kot dedinja po pokojni prvotni toženki stranka tega postopka in zavezanka za plačilo sodne takse za pritožbo (skupaj z M. M.) ali ne, pri čemer zaenkrat je iz podatkov v spisu razvidno le, da M. M. in M. B. M. kot potencialna dediča različnih dednih redov (on drugega, ona pa tretjega) ob odsotnosti navedb o oporočnem naslovu za dedovanje ne bosta mogla sodedovati.
Namen opozorila na podlagi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1, ki ga da sodišče vlagatelju predloga za taksno oprostitev potem, ko odloči o njegovem predlogu, je le v tem, da se taksnega zavezanca v primerih iz navedene določbe ZST-1 seznani z novim začetkom teka roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev morebitnega ugovora zoper že izdani plačilni nalog. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo, ko je o predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno in vlagatelj poda ponovni predlog za taksno oprostitev taksne obveznosti, katere oprostitev je želel doseči s predhodnim predlogom.
ZPP člen 81, 81/4, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208.
prekinitev pravdnega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke - posledice prekinitve postopka - napoved pritožbe - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe
V obravnavani zadevi je do prekinitve zaradi izbrisa tožene stranke sicer prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa položaj na strani tožene stranke zahteva ukrepanje po 81. členu ZPP, pri čemer je treba še ugotoviti, ali je pomanjkljivost sploh odpravljiva.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1, 57/2, 58. OZ člen 240, 247. ZPP člen 347, 347/5, 348, 348/5.
dobava električne energije - neupravičen odjem električne energije - neupravičena uporaba - pogodbena kazen - kršitev pogodbene obveznosti - pritožbena obravnava
Ker je tožnik dokazal, da sta toženca porabljala električno energijo mimo odjemnega mesta, toženca pa nista dokazala, da za to nista vedela niti nista mogla vedeti, je tožnik upravičen do pogodbene kazni v dogovorjeni višini.
sodna taksa - taksna oprostitev - povrnitev sodne takse - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova
Ko stranka izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega (s katerim bi šele lahko sodno takso plačala), je možna le takšna razlaga določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030174
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11. 371/2, 372, 372/1, 372/2, 372/4.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - direkten naklep - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - zavarovalna pogodba - privilegij zoper samoobtožbo
V skladu z določbami ZKP in ustaljeno sodno prakso je obdolženčev zagovor pomemben dokaz, ki je predmet proste presoje glede na svojo prepričljivost in logičnost ter je tako podvržen dokazni oceni sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028247
ZKP člen 407, 407/1-3. KZ člen 47, 47/2-3, 115, 115/5.
neprava obnova kazenskega postopka - zastaranje izvršitve kazni - zadržanje zastaranja - združitev kazni zapora - tek zastaranja - odlog izvršitve kazni zapora - odložitev izvršitve kazni zapora - relativni in absolutni zastaralni rok - uporaba milejšega zakona - odmera enotne kazni
Sicer pa si obsojenka citirano določbo razlaga napačno, saj sodišče po 3. točki drugega odstavka 47. člena KZ ne sme izreči enotne kazni daljše od osmih let zapora le v primeru, kadar so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do treh let.
odločitev o stroških - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - ustaljena sodna praksa - primerljiva zadeva iz sodne prakse - dokazna ocena
Sklicevanje na sodno prakso pritožbe je neutemeljeno, saj slednja ni primerljiva s predmetnim primerom. Tožnik namreč ni utrpel nobenih vidnih poškodb in njegov strah je bil kratkotrajen, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odškodnina v višini 0,89 povprečne mesečne plače v RS v mesecu aprilu primerna odškodnina.
ZPP člen 39, 39/1, 40, 44, 44/2. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2.
ugovor zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo mesečne rente
Prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navaja, da le v kolikor se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku) in le v tem primeru, če tožeča stranka med drugim navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, o tem odloči na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče s sklepom. Sicer pa, ko se v pravdi odloča o denarnem zahtevku, je odločilna vrednost spornega predmeta glede na zahtevani denarni znesek v tožbenem zahtevku (prvi odstavek 39. člena ZPP).