brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravni spor - stranka v postopku - pravni interes
Tožnica, ki je upravičenka do brezplačne pravne pomoči, v tožbi ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili le-ti odmerjeni prenizko. Navaja torej ugovore, ki so v interesu izvajalke brezplačne pravne pomoči. Za takšne ugovore pa po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravovarstvenega interesa, ki je pogojen s posegom v njeno pravico, obveznost ali pravno korist.
Občina je zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.
O tem, da tožniku upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha, je sicer res bilo pravnomočno odločeno, vendar pa tožnik v odločbi ni bil opozorjen, da bi moral kadarkoli karkoli vrniti, zato je razumljivo, da zoper to odločbo ni vložil tožbe. Razen tega je bilo s to odločbo (o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015) odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem izdaje te odločbe, kar pomeni, da tožniku do tega dne dodeljena brezplačna pravna pomoč pripada. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil izvedenec v sodnem postopku postavljen s sklepom z dne 24. 4. 2015, torej še pred izdajo odločbe z dne 4. 5. 2015, kar pomeni, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč tudi za cestno-prometnega izvedenca.
odvzem strokovnega naziva - plagiat - stranka v postopku
V upravnem sporu v zvezi z odvzemom strokovnega naslova sta lahko stranki postopka le organ, ki v postopku odloča, in diplomant, zoper katerega je postopek uveden. Pobudnik postopka v takem postopku ni aktivno legitimiran, saj ne uveljavlja svojih pravic ali svojih pravnih koristi ter se sklep tudi ne nanaša nanj.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - odstranitev tujca iz države - začasna odredba - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - razdružitev družine
Ob dejstvu, da je tožnik zaposlen, da je ta zaposlitev odvisna od podaljšanja dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji in da se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ki ima za svoj cilj poravnavo terjatev ali pa njihov odpust, sodišče zaključuje, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša od težko popravljive škode, to je razdružitve družine, ki bi nastala za tožnika z izvršitvijo odločbe in ki jo je tožnik izkazal za verjetno.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - gradnja hiš - podjetniška dejavnost - DDV- izstopni DDV - nastanek obveznosti - obračun izstopnega DDV - prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo
Sodišče sodi, da zatrjevana gradnja treh počitniških hiš za potrebe tožnika oziroma za (brezplačno) naklonitev njegovim otrokom ni izkazana ter da je zato, ob upoštevanju še drugih, objektivnih okoliščin, kamor sodi zlasti število zgrajenih hiš ter njihova (oglaševana) prodaja, šteti, da je tožnik z gradnjo obravnavanih hiš izvajal podjetniško dejavnost. Zato je po presoji sodišča izpodbijana odločba, kolikor se nanaša na zmanjšanje izgube za leto 2009 in dodatno odmero in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2010, pravilna in zakonita.
Sodišče je, z ozirom na sklep Vrhovnega sodišča in pravno mnenje, izraženo v sklepu, ugodilo tožbi v delu, ki se nanaša na odmero in na plačilo DDV. V tem delu je izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pri tem je pristojni organ vezan na pravno mnenje, ki ga vsebuje omenjeni sklep, to je, da tožnik od nakupa zemljišča in od materiala, ki ga je uporabil za gradnjo, niti od računa za izvajanje gradbenih del, ki ga je kot samostojni podjetnik izstavil sam sebi kot zasebniku, ni odbijal vstopnega DDV. To pomeni, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 7. člena ZDDV-1, na katerem temelji izpodbijana odločitev, saj za blago, ki naj bi bilo po oceni davčnega organa del tožnikovih poslovnih sredstev, tožnik ni izkoristil pravice do odbitka DDV ter da zato prenos podjetniškega premoženja v gospodinjstvo v obravnavanem primeru ne more biti razlog za nastanek obveznosti obračuna izstopnega DDV.
Sodišče je tožnika z dopisom z dne 6. 11. 2015 poučilo o tem, da je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pozvalo ga je, naj v roku dveh dni od prejema tega poziva za pooblaščenca B.B. pošlje potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, če pa se bo zastopal sam, mora sodišču poslati ustrezno število izvodov tožbe z njegovim lastnoročnim podpisom. Sodišče je tožnika v istem dopisu tudi opozorilo, da bo na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP tožbo zavrglo, če ne bo ravnal v skladu s tem pozivom. Tožnik je poziv prejel dne 9. 11. 2015, vendar pa niti v roku dveh dni niti do dneva izdaje tega sklepa za pooblaščenca B.B. ni poslal potrdila o pravniškem državnem izpitu, iz prilog k tožbi ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik, tožnik pa tudi v postavljenem roku ni poslal izvoda tožbe, na katerem bi bil sam podpisan. Poslal je zgolj izpodbijani akt in izjavo pooblaščenca, da pooblastilo sprejema. Ker tožnik tožbe v postavljenem roku ni dopolnil, je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZG člen 18, 18/1, 21, 21/1, 21/3, 77, 77/3, 77/3-1.
gozd - obnova gozda - inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - soglasje Zavoda za gozdove Slovenije - prepovedani posegi v gozdu
Organ bi moral pred izdajo izpodbijane odločbe (da bi ugotovil, ali so bile z gradnjo gozdne poti kršene določbe ZG), ker ni opravil poizvedb pri ZGS o morebitnem postopku za izdajo tožniku soglasja k izgradnji dostopne (gozdne) poti, sprejeti vsaj oceno v smislu pričakovanih vplivov posega v prostor na funkcije gozda (kar je podlaga za izdajo soglasja za posege v gozd v smislu tretjega odstavka 21. člena ZG). Organ pa je, ne da bi iz spisa za to izhajala dejanska podlaga, zaključil, da gre za gradnjo gozdne ceste brez soglasja ZGS. Po presoji sodišča niti glede drugega posega v gozd, gradnje gozdne poti, organ ni imel dejanske podlage za ugotovitev kršitve po prvem odstavku 21. oziroma prvem odstavku 18. člena ZG.
Po mnenju sodišča je potrebno davčno optimizacijo presojati od primera do primera, pri čemer imajo davčni zavezanci nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri čemer jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Ni pa dopustno davčne optimizacije izvajati z navideznimi posli, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZRev-2 člen 8, 9, 9/1, 117, 122.
preizkušeni davčnik - vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov - upravni spor - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zaradi molka toženke o njegovi zahtevi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov. Ta seznam z zakonom ni predpisan in odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu vanj že zato ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava. Ker toženka seznama aktivnih preizkušenih davčnikov ne vodi na podlagi javnega pooblastila, javno pooblastilo pa ji tudi ni podeljeno za odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu v navedeni seznam, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Kot organ sam navaja v odgovoru na tožbo, izhaja pa tudi iz upravnega spisa, je bila odločitev sprejeta preuranjeno, še v teku določenega roka, zato je sodišče sklep v delu, ki se nanaša na tožnika, odpravilo. Navedbe organa, da kljub pravočasnosti dopolnitve prošnja ostaja nepopolna, v tej fazi postopka niso relevantne in bodo predmet presoje organa v ponovnem postopku.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja člen 91, 91/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - pogoji za vračilo sredstev - kršitev javnega razpisa - tožbena novota
Med strankama ni sporno, da je tožnik prejel sredstva za izgradnjo gozdnih prometnic (gozdnih vlak in cest) na gozdnih parcelah, kakor tudi, da je te gozdne parcele prodal predčasno A.A., torej pred potekom 5-letnega roka po izplačilu sredstev. Glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja ni mogoče priti do drugačnega zaključka kot, da je s tem tožnik kršil pravila JR in mora zato sredstva vrniti. Ker so bile gozdne vlake št. 21 zgrajene na navedenih parcelah, pomeni odtujitev oziroma prodaja teh istih parcel odtujitev naložbe. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožnikov ugovor, da je namen naložbe ostal isti ter da s prodajo gozda ni z ničemer posegel v samo naložbo.
Tožnica že v osnovi nima prav, da bi jo moral organ pozvati kot stranko v postopku pred izdajo odločbe z dne 28. 6. 1995 na podlagi prvega odstavka 60. člena ZDen (ta je določal, da je stranka v postopku za denacionalizacijo med drugim tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka), bi pa lahko tožnica uveljavljala vstop v postopek, če bi menila, da je to treba zaradi varovanja njenih pravic oziroma pravnih koristi.
Ničnostnega razloga ne predstavlja dejstvo, da je odločbo o vračilu nepremičnine z dne 28. 6. 1995 izdal stvarno nepristojen (upravni) organ. V 54. členu ZDen so določeni upravni organi, pristojni za odločanje o zahtevkih za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi, navedenimi v 3. in 4. členu ZDen. Iz te določbe, kot tudi iz naslednjih določb, ki se nanašajo na pristojnost pri odločanju, ne izhaja, da bi morebitna kršitev pristojnostnih pravil med upravnimi organi pomenila takšno kršitev postopka, ki pomeni ničnost odločbe. To posredno potrjuje tudi 1. točka 279. člena ZUP, po kateri se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v katerih sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. V obravnavanem primeru pa nedvomno ne gre za denacionalizacijsko zadevo, ki bi jo moralo obravnavati sodišče (npr. okrajno sodišče v nepravdnem postopku o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena tega zakona – 56. člen ZDen) oziroma za zadevo, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
dohodnina - davčna osnova - drugi dohodki - nagrada - Prešernova nagrada za študente
Nagrade se po določbi 1. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 štejejo za druge dohodke in se kot takšne vštevajo v davčno osnovo za dohodnino. Iz obdavčitve so po določbi 1. točke 107. člena ZDoh-2 izvzete samo, če so izpolnjeni določeni pogoji. V konkretnem primeru se tudi po presoji sodišča neutemeljeno uveljavlja oprostitev za Prešernovo nagrado za študente, ki jo je tožniku izplačala Univerza v Ljubljani. Ta ima položaj javnega zavoda in torej ne gre za izplačilo s strani ustanove v smislu 1. alinee 1. točke 107. člena ZDoh-2. Glede na položaj Univerze in vrsto nagrade ter glede na navedene zakonske določbe pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti, da je nagrado izplačala država.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 32, 32/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - socialni spor - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - začasna odredba
Sodišče organu za BPP pritrjuje, da je glede na 11. 9. 2015 vloženo prošnjo za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo ZPIZ z dne 12. 1. 2015 mogel zaključiti, da je zadeva očitno nerazumna. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (72. člen ZDSS in prvi odstavek 171. člena ZPIZ-2 v zvezi s 176. členom tega zakona). Prepozno vloženo tožbo sodišče zavrže (75. člen ZDSS). Tožniku pa je bila odločba vročena po pooblaščenki 15. 1. 2015, kot izhaja iz vročilnice, ter se je tako rok za tožbo iztekel 16. 2. 2015. Zamude roka za vložitev tožbe pa v času vložitve prošnje za BPP tudi ni bilo mogoče več preprečiti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, saj sta do tedaj pretekla tako subjektivni kot tudi objektivni rok.
Iz 32. člena ZUS-1 izhaja, da je procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe vložena tožba, o kateri sodišče še ni pravnomočno odločilo, ker je v obravnavani zadevi sodišče o tožbi izdalo predmetno sodbo, s katero je v zadevi pravnomočno odločeno, je moralo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči (ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
Pravilnik po postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 12, 24. ZSV člen 2, 77. 79. ZUP člen 35, 37.
verifikacija socialnovarstvenega programa - pristojnost socialne zbornice - pogoji za verifikacijo - izločitev uradne osebe
V sklepu o imenovanju komisije je sicer res tudi določeno, da so naloge komisije: pregled ugovorov, obravnava ugovorov in priprava odgovorov ter priprava sklepov na ugovore, kar pa je v nasprotju z določbo 24. člena Pravilnika, ki predpisuje, da komisija o ugovoru odloča. To pa pomeni ne samo vodenje postopka, temveč tudi izdajo odločbe (29. člen ZUP v zvezi s 3. členom Pravilnika). Odločbo bi morala izdati sama komisija, ne pa predsednica zbornice, ne glede na 27. člen Statuta, saj gre v tem primeru za postopek, določen po Pravilniku in v katerem je tudi za posamezne faze postopka predpisano, kateri organ odloča o zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Tožena stranka je pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilca kot odbitek pravilno upoštevala preživnino, ki jo tožnik plačuje v mesečnem znesku 163,61 EUR. Kljub navedenemu je tožnikov mesečni dohodek v relevantnem obdobju znašal 661,78 EUR, kar je več kot dvakratnik minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 3, 3/9, 5, 5/1. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 4, 4/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - vplivno območje
Iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izhaja, da v III. območje varstva pred hrupom spadajo tudi površine na območju stanovanj: površine podeželskega naselja (1. alineja c točke prvega odstavka 4. člena navedene uredbe). To pa pomeni, da sodi tudi objekt tožnikov med varovane objekte. Tega dejstva pa prvostopenjski organ ni upošteval, ampak je izhajal le iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb in s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče predstavlja že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup dopustno vplival na tožnika ali ne, torej gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa za odločanje, ali se tožnikoma sploh dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v postopku, je ključna ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa prvostopenjski organ ni upošteval.
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva dolžnika - sredstvo izvršbe - obstoj terjatve - stroški izvršbe - pisna pomota
V izreku sklepa o davčni izvršbi so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Pomota, do katere je prišlo v prvem odstavku obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje, v kateri je pomotoma naveden znesek 663,49 EUR namesto pravilno 1.949,82 EUR, pa je pisna pomota, ki na samo odločitev v stvari ne vpliva in jo lahko upravni organ na podlagi določb 223. člena ZUP kadarkoli popravi.
Stroški izvršbe so posledica postopka, do katerega je prišlo zato, ker tožeča stranka svojih obveznosti ni poravnala, pri čemer je bil v predmetnem postopku sklep o izvršbi izdan na sredstva, ki jih ima tožeča stranka na svojem računu pri banki, v drugih izvršilnih postopkih pa se sklepi nanašajo na nepremičnine tožeče stranke ter na njeno premično premoženje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - delna odobritev pravnega posla - darilna pogodba - zakoniti dediči - pojem kmetije
Z darilno pogodbo je darovalka tožnikoma podarila nepremičnine oziroma njene solastne deleže nepremičnin tako, da je določila, kakšen solastni delež pridobita tožnika. To pomeni, da je vsakega od tožnikov potrebno šteti za samostojno pogodbeno stranko in pogoje, ali je prenos lastninske pravice dopusten in ali je za tak prenos potrebna odobritev pravnega posla, presojati za vsakega posebej.
Ni mogoče slediti trditvi tožečih strank, da sporni zemljišči, glede na njuno umestitev v prostor, nista primerni za kmetijsko obdelavo in s tem nista podvrženi zahtevam prometa s kmetijskimi zemljišči. Iz potrdil občine o namenski rabi zemljišča namreč izhaja, da sta ti dve zemljišči z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola delno uvrščeni tudi med kmetijska zemljišča in je zato pri prometu z njima potrebno postopati po določbah ZKZ.