pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba zoper delodajalca
Tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da jo vlaga zaradi vložitve tožbe zaradi plačila odškodnine zoper bivšega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. V tožbi izrecno navaja, da gre za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po določbah OZ za škodo, ki ji je nastala zaradi nezakonite odpovedi kot civilnega delikta. Glede na to bo morala tožena stranka v ponovnem postopku presoditi, ali ne gre v tem postopku morebiti za uporabo določb ZPP, ki določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča med drugim v sporih o premoženjskih razmerjih (sem spadajo tudi odškodninski spori) fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine
Tožnik je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva od 1. 2. 1993 in vse do 26. 3. 2007, ko je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Denarna odškodnina znaša 50 EUR za vsak mesec, kar za 169 mesecev, za katere je tožnik upravičen do denarne odškodnine, znaša 8.450 EUR. Denarna odškodnina se tožniku izplača v skladu z določbo 13. člena ZPŠOIRSP na način in v roku, kot ga določa ta člen.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 558, 558/1.
Carinski dolžnik je prevoznik, ki vozniku tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe.
Sklep prvostopenjskega organa je obrazložen zelo skopo, vendar to pomanjkljivost odpravlja obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa, ki je po presoji sodišča zadostna.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - dokazovanje
Presojo vplivov na okolje mora upravni organ opraviti na primeren način glede na vsak posamezen poseg. Nosilec nameravanega posega mora zato v poročilu o vplivih na okolje dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno, konkretna vsebina tega poročila pa je odvisna od informacij, ki jih upravni organ potrebuje za izvedbo presoje vplivov na okolje za posamezen poseg.
Ustava RS člen 18, 34. ZBPP člen 48. ZDavP-2 člen 142.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - varstvo osebnega dostojanstva - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Glede na posebne okoliščine v posameznih primerih je treba določbo 48. člena ZBPP razlagati upoštevaje osebno dostojanstvo posameznika ter upoštevaje prepoved ponižujočega ter nečloveškega ravnanja.
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov spisa izhaja, da je sprememba premoženjskega stanja tožnice nastopila znotraj obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, v katerem je za organ obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Pri tem je organ tudi pravilno upošteval obdobje zadnjih treh mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja, v katerem je bila tožnica še dolžna izpolnjevati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 28, 28/2. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale njeno odločitev, saj je zgolj pavšalno navedla, da se po sodni praksi za tovrstne telesne poškodbe odmerja pravična denarna odškodnina do določene višine.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - podatki iz zemljiške knjige
Zahteva prizadete stranke, v zvezi s katero je bila izdana izpodbijana odločba, se nanaša na podatke, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti. To pomeni, da se ta zahteva ne nanaša podatke o stvarnih pravicah (lastništvu) v zvezi s posameznimi nepremičninami, temveč na pravna razmerja posamezne osebe. Zahteva se torej ne nanaša neposredno na podatke iz zemljiške knjige, ki so po zakonski ureditvi podatki o nepremičninah in ne o osebah.
Navedeno sicer ne pomeni, da iz podatkov zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti, vendar je za to potrebno sistematično pregledati oziroma filtrirati vse podatke o nepremičninah. To pa ne pomeni dostopa do (že sicer javno dostopnih) podatkov, temveč njihovo obdelavo.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. SPZ člen 138. ZIZ člen 170, 170/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - zastavna pravica na nepremičnini - pravica do razpolaganja
Preverjanje finančnega položaja posameznika je namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oz. ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.
Pravni standard „možnosti razpolaganja“ je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju - upravni akt - položaj neizbranega kandidata
Na podlagi obvestila o neuspelem javnem natečaju tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, tudi ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato navedeno obvestilo ne izpolnjuje pogojev za upravni akt po določbah 2. člena ZUS-1.
Določba 4. člena ZRSin terja od organa, ki vodi postopek za izdajo odločbe o hrambi statuta sindikata, da po uradni dolžnosti opravi preizkus, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata, bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. V ta namen mora organ po potrebi postopati po določbah 143. člena ZUP ter povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - mladoletni prosilec - dokazno breme
Tožničin oče je za tožnico vložil prošnjo za mednarodno zaščito dne 16. 4. 2015, v kateri se je v celoti skliceval na svojo izjavo v postopku mednarodne zaščite in v prošnji za svojo hči (tožnico v tem upravnem sporu) ni omenjal, da se boji, da bi se njegovi hčerki kaj zgodilo v izvorni državi, bodisi, da bi bila preganjana, bodisi, da bi ji grozila resna škoda v povezavi z njegovim preganjanjem.
Po določbi 1. odstavka 21. člena ZMZ je primarna obveznost na prosilcu, da navede vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo. Vsaj subjektivna komponenta strahu se mora izkazati v izpovedbah prosilca.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Že ugotovitve policijske postaje, da poslovni prostori prvotožnika na danem naslovu ne obstajajo, dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik v Sloveniji ne bo prebival v skladu z namenom, zaradi katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti bližnjega
V konkretnem primeru je tožnikov pokojni brat živel sam v lastnem stanovanju, tožnik pa si je ustvaril družino na drugi lokaciji, kar onemogoča zaključek, da bi med pokojnikom in tožnikom obstajala trajnejša življenjska skupnost, zato ugotovljeno razmerje po izoblikovani sodni praksi v zvezi z uporabo 3. odstavka 180. člena OZ ne predstavlja trajnejše življenjske skupnosti, morebitna sprožitev pravdnega postopka, kot ga želi tožnik, pa nima verjetnih izgledov za uspeh.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - otrok
Zgolj dejstvo, da tožnik po polnoletnosti ni oddal vloge za začasno prebivanje v RS, niti ne vloge za sprejem v državljanstvo RS, ne zadostuje za presojo, da tožnik ni izkazal poskusov vračanja. Posebej še ob dejstvu, da je bil tožnik do dne 29. 2. 2002 mladoleten in da sta v času njegove mladoletnosti tožnikov status urejala njegova starša kot zakonita zastopnika. V času tožnikove mladoletnosti pa je bila njegova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v RS zavrnjena, česar prvostopenjski organ ni upošteval. Tožnikova starša sta izpovedala, da sta si oba ves čas zelo prizadevala za to, da bi se družina vrnila v Slovenijo. Tožnikova mati se je vrnila v Slovenijo, ko ni bila več potrebna viza. Vse navedeno pa kaže na to, da družina ni živela ločeno zaradi svoje volje.