prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz tožbe in pred tem pritožbe jasno izhaja, da se tožnik ne strinja z vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje, in s tem posredno z izvršilnimi naslovi – odločbami o odmeri prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.
ZRev-2 člen 31, 31/2, 53, 53/1, 53/1-2, 56. ZASP člen 161.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kolektivna organizacija - posebno poročilo neodvisnega revizorja - kršitev pravil revidiranja
V obravnavani zadevi je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem odločala v postopku nadzora nad kakovostjo dela pooblaščene revizorke na podlagi drugega odstavka 31. člena ZRev-2 in v tem postopku tožnici zaradi v izreku izpodbijane odločbe ugotovljenih kršitev sprejela ukrep in sicer izrek opomina.
Za Posebno poročilo neodvisnega revizorja, ki ga je tožnica podala v skladu z 161. členom ZASP, toženka utemeljeno ugotavlja, da ni v skladu z 38. odstavkom MSR 700, ker ne vključuje vseh sestavin, katerih vključitev je pogoj, da se sme revizorjevo poročilo sklicevati na MSR. Zato morala biti njegova vsebina vključenega v revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih zavoda za leto 2013 kot podnaslov, pod mnenjem pooblaščene revizorke naslovljeno kot Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah ali podobno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP, kar ugovarja (tudi) tožnik. Zgolj citiranje materialnopravnih določb namreč ne omogoča preizkusa zakonitosti odločitve, zakaj spada primer, za katerega je tožniku priznana nagrada, med povprečne primere.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Odškodninski zahtevek v višini 5.000,00 EUR za modrico na nogi, ki je bila ugotovljena 11 dni po zatrjevanem škodnem dogodku, za katerega ni bil predlagan pregon kaznivega dejanja po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh v smislu določb 24. člena ZBPP.
ZG člen 3, 3/1, 3/1-14, 22, 22/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 20, 20/1.
gozd - obnova gozda - ukrepi za obnovo gozda - sanacija goloseka - lastnik gozda - tožbena novota
Organ je odločitev oprl na 23. člen ZG. Po prvem odstavku tega člena mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, lastnik gozda. Tožbene navedbe, da očitanega goloseka tožnik ni izvedel sam, so tako neutemeljene; po citirani zakonski določbi se namreč obnovo gozda naloži lastniku zemljišča, na katerem je bil izveden golosek (ne glede na morebitnega drugega povzročitelja).
Določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, se uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v tem zakonu (2. člen ZG), če gre torej za zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter ki obsega kot najmanjšo površino 0,25 ha (ter tako dejanska raba, ki je podatek zemljiškega katastra, ni pomembna).
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija
Tožena stranka je tudi v ponovljenem postopku nepravilno obravnavala vlogo tožnika, saj jo je nepravilno in nezakonito z izpodbijanim sklepom zavrgla iz razlogov, ker tožnik v postopku verifikacije po 5. členu ZLD za vložitev takšne vloge naj ne bi imel stvarne legitimacije. Tožnik je po presoji sodišča legitimiran za vložitev vloge za verifikacijo nove lekarne oz. podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine, kar pa ne pomeni, da bo lahko takoj tudi začel s poslovanjem te podružnice.
davek na dediščine in darila - pravica do odmere davka - zastaranje
V davčnih zadevah se glede ugotavljanja davčne osnove, davčne stopnje in opredelitve davčnega zavezanca praviloma uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti, kar je izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 6. člena ZUP. Vendar pa je to izjemo treba razlagati ozko in je ni dopustno uporabiti za vprašanje zastaranja odmere davka, ampak se (če zakon ne določa drugače) uporabi zakon, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje. To pomeni, da se novela ZDavP-2B, s katero je določen daljši – desetletni zastaralni rok, uporablja tudi pri odmeri davčnih obveznosti, ki so nastale pred njeno uveljavitvijo, če po prej veljavnih predpisih do uveljavitve novele niso zastarale. S takšno razlago zakona ni kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ustanovitev gospodarske družbe - delnice kot osnovni vložek - čas odsvojitve kapitala - sklenitev družbene pogodbe - vpis družbe v sodni register - preddružba
V upravnem sporu ostaja sporno, kdaj je tožnik odsvojil delnice BBBB: na dan sklenitve družbene pogodbe pri notarju ali na dan, ko je bila družba A. d.o.o. vpisana v sodni register. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisna pravilnost odločitve, da se tožniku odmeri sporni davek za leto 2008. Po mnenju sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da se je davčni organ pri ugotavljanju časa odsvojitve spornega kapitala skliceval na neustrezen del 102. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru je bila sklenjena družbena pogodba o ustanovitvi družbe A., s katero je tožnik v to družbo kot osnovni vložek vložil delnice BBBB. Tudi po mnenju sodišča predstavlja omenjena pogodba tisti pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do odsvojitve kapitala v smislu 94. člena ZDoh-2. Trditev tožnika, da družba A. d.o.o. pred vpisom v sodni register ni imela lastnosti pravne osebe, torej sploh ni mogla sprejeti odtujenega kapitala, ne drži. Res je, da gospodarska družba pridobi pravno subjektiviteto s trenutkom vpisa v sodni register. Vendar med sprejetjem aktov o ustanovitvi družbe in vpisom v sodni register dejansko preteče nekaj časa. V tem času družba res nima lastnosti pravne osebe, nima pravne sposobnosti, zato tudi pravic in obveznosti nima. Vendar pravni red odstopa od tega načela in priznava taki družbi lastnosti preddružbe, kar ji omogoča, da ima v obdobju med sprejetjem aktov o ustanovitvi in vpisom v register že možnost opravljati določena dejanja in biti nosilec pravic in dolžnosti, čeprav še ni pravna oseba. V praksi namreč ni mogoče, da bi se d.o.o. vpisala v register takoj po sklenitvi družbene pogodbe in takoj postala pravna oseba. Tudi iz določb ZGD-1 izhaja, da se mora že v času preddružbe oblikovati premoženje, ki pripada prav njej. Tako morajo biti pri nastajajoči d.o.o. osnovni vložki družbi izročeni že pred vpisom v register, tako da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
ZZI člen 1, 1/1, 1/1-12. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti člen 2, 4, 8, 8/1.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - dejavnost higienske nege - sanitarno zdravstveni pogoji - izpolnjevanje pogojev - oskrba s toplo in hladno pitno vodo
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito tožniku naložil, da mora v kozmetičnem salonu zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Tožniku očita, da nima v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in depilacije, zagotovljene oskrbe s toplo in hladno vodo, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. Tožnik je že v upravnem postopku, kot tudi v tožbi navajal, da dejansko le v enem od treh prostorov, ki se nahaja v kozmetičnem salonu, nima nameščene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, ima pa jo v kozmetičnem salonu, ki se nahaja na naslovu …. Iz navedenega, kot to pravilno ugotavlja tudi pritožbeni organ, med strankama ni sporno dejstvo, da tožnik v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in nege, nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo.
V zadevi je sporno učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11-12 z dne 10. 4. 2014 na že izvršeno plačilo davka, in sicer samo v delu, ki se nanaša na obračunane in plačane obresti iz tretjega odstavka 55. člena ZDavP-2. Pri tem pa iz odločbe Ustavnega sodišča ne sledi, da bi se izrecno nanašala na obračun in plačilo obresti, tudi ne tistih, ki so posledica samoprijave. Z odločbo Ustavnega sodišča se razveljavijo določbe ZDoh-2, ki se nanašajo na obračun davka od dividend. Obračunu davka kot takšnemu pa tožeča stranka ne ugovarja. Zato po presoji sodišča že iz tega razloga ne more uspeti z zahtevo, da se ji vrnejo obresti, ki se v primeru, ko gre za samoprijavo, v obračunu prikažejo kot nujni oziroma obvezni del premalo obračunanih davkov. Za učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča, ki ga zahteva tožeča stranka, pa tudi ni podlage v primeru, če je vlogo tožeče stranke šteti za zahtevo, da se ji vrne del plačanega zneska po obračunu. Davčna obveznost tožeče stranke, ki temelji na razveljavljenem delu tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2, je namreč ne le nastala pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča, temveč je bila pred začetkom učinkovanja tudi že izpolnjena. To pa pomeni, da se z ozirom na način izvršitve odločbe, opredeljen v 2. točki izreka, v takšnem primeru v obračun ne poseže, temveč se z uporabo 9. točke 95. člena in šestega odstavka 98. člena ZDoh-2 zgolj prepreči, da bi bile dividende, ki so bile obdavčene ob pripisu kapitalskemu deležu družbenikov, ponovno obdavčene ob izplačilu dobička.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - prijava na razpis - vodstvene izkušnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje predvsem glede vodstvenih izkušenj, ki so po merilih iz ZDT-1 ena od relevantnih okoliščin za imenovanje vodje ODT. Za zakonito odločitev je potrebno, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno tudi glede vseh drugih podatkov in objektivnih okoliščin, ki vplivajo na imenovanje vodje ODT, kot jih predpisuje ZDT-1. Po presoji sodišča se mora o vseh relevantnih okoliščinah toženka izreči tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe na način, da jih je mogoče preizkusiti.
ZUTD člen 1, 28, 47. Javno povabilo za izvajanje programov javnih del za leto 2015 (ZJF, ZIPRS) točka 5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - pogoji javnega povabila - rok za predložitev ponudb - načelo transparentnosti
Tožena stranka je vse informacije sproti objavljala na svoji spletni strani, torej je ravnala na način, kot ga določa ZUTD za javna povabila. Tožeča stranka je menila, da je bil rok za prijavo prekratek. Taka navedba bi bila lahko utemeljena, če bi imeli prijavitelji na razpolago le en dan za pripravo svojih ponudb, vendar pa je dejstvo, da je bil razpis objavljen že dne 25. 11. 2014. Res je sicer, da je bil ta razpis dne 3. 12. 2014 razveljavljen in nato naslednjega dne objavljen nov razpis, vendar pa je bil novi razpis vsebinsko popolnoma enak prvemu razpisu in se tudi v celoti skliceval nanj. Vsebina razpisa se ni v ničemer spremenila, pač pa je bil spremenjen le način oddaje ponudb. Dodatno so morali ponudniki zagotoviti le izpolnitev tipske ovojnice ter predložitev ponudbe s podpisi odgovornih oseb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ni pojasnila, na kakšni podlagi sklepa, da bo tožbeni zahtevek v novi tožbi enak zahtevku iz prve tožbe, pač pa je le povzela vsebino nepravnomočne odločitve v prvi pravdi in ugotovila, da tri nepremičnine, ki so predmet nove pravde, sodijo v skupno premoženje zakoncev. Prav tako tožena stranka ni pojasnila, katere so tiste izkušnje, ki jih je tožnica doslej pridobila, da bi bilo mogoče zaključiti, da je sposobna v pravdnem postopku sestaviti tožbo, samostojno razpolagati s tožbenim zahtevkom, v postopku navajati dejstva ter predlagati dokaze in se odzivati na predloge nasprotne stranke. Trditev, da so dosedanje tožničine izkušnje take, da v pravdi ne potrebuje pomoči pravnega strokovnjaka, ne da bi bile te izkušnje ugotovljene, precizirane in ocenjene, je torej neargumentirana.
Upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - končni zapis - pogodba - zavrženje tožbe
Izpodbijani končni zapis ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj lahko v zapisu ugotovljene nepravilnosti vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, pri čemer ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, ampak za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe. Enako velja tudi za izpodbijano obvestilo pogodbenemu partnerju, ki je že pojmovno akt pogodbenega razmerja in ne oblastveni akt nosilca javnih pooblastil, zato tudi to obvestilo ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/2, 36, 36/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4. ZPP člen 155, 155/1. ZUS-1 člen 25.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika - napaka volje - nestrinjanje s predlagano mejo - umik zahteve za evidentiranje urejene meje - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Iz zapisnika izhaja, da je voden tako, kot določajo drugi in tretji odstavek 32. člena ZEN ter 4. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. To pa pomeni, da sodišče šteje, da vsebina v zapisniku zapisanega ustreza poteku in vsebini opravljenih dejanj in danih izjav. Tudi sam tožnik v tožbi ne trdi, da bi na zapisnik pred njegovim podpisom podal pripombe (v smislu, da bi v zapisniku kaj ne bilo zapisano ali ne bilo zapisano pravilno) ali da bi na mejni obravnavi izrazil nestrinjanje s predlagano mejo, ob tem ko bi hkrati pokazal svojo mejo, kar bi pomenilo – glede na peti odstavek 31. člena ZEN – da s predlagano mejo ni soglašal. Kar pomeni, da (niti) ne trdi, da bi na zapisniku izostal zapis o poteku dejanj, ki bi bila opravljena ali o vsebini izjav, ki bi bile dane in zaradi česar bi sodišče imelo podlago za presojo, da glede na izostanek pravno pomembne vsebine zapisnika elaborat, katerega sestavni del je zapisnik, ne bi mogel biti podlaga za zakonito odločbo.
Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati; lahko se uveljavlja v pravdnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti - osebnost obdolženca - obrazložitev odločbe
Glede na to, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima utemeljitve, na kateri podlagi je toženka presojala osebnost in zmožnost tožnika, da se sama brani v kazenskem postopku, je izpodbijana odločba v tem delu tako pomanjkljivo obrazložena, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in jo je sodišče zato razveljavilo.
ZKme-1 člen 156. ZUP člen 138, 146, 210, 214. Uredba Komisije EU št. 65/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 25, 29, 30, 30/1, 30/3, 30/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - znižanja in izključitve - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko tožeča stranka dokazala, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska (četrti odstavek 30. člena Uredbe Komisije EU št. 65/2011). Ni pa tudi navedla pravnih podlag, iz katerih izhaja odgovornost tožeče stranke za vključitev neupravičenega zneska. Pomanjkljivo obrazložena odločba pa pomeni takšno bistveno kršitev pravil postopka (člen 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka, razen da je pavšalno in brez argumentov navedla, da ima tožnica možnost razpolagati s solastniškim deležem na stanovanju, te svoje trditve ni z ničemer utemeljila, prav tako se tudi ni opredelila do navedb tožnice o tem, da v stanovanju bivata njena mati in sestra, obe z zdravstvenimi in finančnimi težavami. To po oceni sodišča pomeni, da je obrazložitev pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti. Predvsem pa tožnici vse do tožbe ni bila dana možnost, da bi pojasnila svoje stališče glede razpolaganja z nepremičnino, pač pa le možnost da pojasni, zakaj v solastnem stanovanju ne biva.
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55a, 55a/1, 55a/2, 57. ZDoh-2 člen 38, 41, 41/4.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prispevki za zdravstveno zavarovanje - davčna osnova - dejanski stroški
Pri obračunu prispevka za socialno varnost se vzame za osnovo tisto višino dohodka, ki ga je posameznik prejel, ne da bi se pri tem predhodno že kaj odštevalo.
Prvostopenjski organ je pravilno upošteval, da je potrebno pri obračunu prispevka za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% vzeti znesek 2.231,47 EUR in ne znesek 1.423,00 EUR, pri katerem bi bili odšteti že stroški prevoza in nočitve.
upravni spor - stvarna pristojnost - prenehanje pravice do državne štipendije - socialni spor
Ko gre za odločanje o štipendiji, pri dodeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče.