ZRRD člen 38. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 68, 68/7.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - raziskovalni programi
Sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno ocenitev 2. recenzenta pri kriteriju „Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev“ zavrača kot neutemeljene. Ocenjevanje je namreč v izključni pristojnosti recenzenta oziroma OST (v delu, ki temelji na sedmem odstavku 68. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti). Gre za strokovno opravilo, v katerega sodišče v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne sme posegati in zato ti ugovori ne morejo biti premet presoje v upravnem sporu.
Sestavni del skupne ocene je tudi (sporna) ocena obeh recenzentov. Sodišče ugotavlja, da je v spornem primeru tožena stranka skupno oceno v tem delu oblikovala na podlagi upoštevanja ocene drugega recenzenta, ki je program X1-0104 ocenil z 11,5 točkami (na podlagi najslabše ocene recenzenta). Upoštevanje te ocene (in ne povprečja ocen obeh recenzentov ali ocene prvega recenzenta) je tožena stranka utemeljila tudi z lastnim vpogledom v SICRIS bazo. Po presoji sodišča navedenemu načinu ocenjevanja načeloma ni mogoče očitati kršitve pravil, saj le-ta takšno postopanje, torej upoštevanje povprečja ocen recenzentov, najboljšo ali najslabšo oceno recenzentov, dovoljujejo.
Razlogi, iz katerih se lahko izreče odločba za nično, so v prvem odstavku 279. člena ZUP taksativno našteti, in jih zato, ker gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko poseže v pravnomočno odločbo, ni mogoče razlagati širše. Tako odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega predpisa in kršitve pravil postopka ni mogoče izreči za nično. Tožeča stranka v tožbi navaja ugovore, ki se nanašajo na napačno ugotovitev dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava (obstoj ovir za vračilo v naravi). Tovrstne ugovore bi lahko uveljavljala le z rednimi pravnimi sredstvi zoper izdano odločbo ter kasneje z vložitvijo tožbe v upravnem sporu in ne z uveljavljanjem razlogov iz 279. člena ZUP.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zavrnitev vloge
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik izkazal opravičen vzrok za zamudo procesnega roka za vložitev pritožbe. Tožnik zatrjuje, da gre za zdravstvene razloge, zaradi katerih je prišel v zamudo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložil 27. 11. 2013, od zadnjega obiska pri ortopedu pa je preteklo več kot mesec dni. Zato po presoji sodišča tožnikovo zdravstveno stanje ni moglo imeti ključnega vpliva na dolžino tožnikovega bivanja v tujini oz. na njegovo odsotnost iz Slovenije. Tožnik tudi ne zatrjuje in ne dokazuje, da je imel v zvezi z zdravljenjem preglede tudi po 28. 10. 2013 oz. ne pojasni in ne predloži dokazil npr. o tem, kdaj naj bi zaključil zdravljenje, ipd.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
V primeru, če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izven sodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.
Upravno sodišče RS je v obravnavani zadevi v okviru svoje stvarne pristojnosti presojalo pravilnost in zakonitost točke 1 izreka izpodbijanega akta in sicer, da se tožnico razreši s položaja direktorice občinske uprave. Gre za odločitev županje, ki jo je ta sprejela na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Namen navedene določbe je zagotoviti županu možnost, da si sam izbere svoje sodelavce, kar izhaja iz dejstva, da lahko direktorja občinske uprave brez razlogov razreši znotraj enega leta od nastopa funkcije. V obravnavani zadevi pa gre nesporno za razrešitev direktorja občinske uprave, ki je v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, opredeljeni v petem odstavku 83. člena ZJU, v diskreciji župana občine, torej organa, ki je direktorja občinske uprave tudi imenoval.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5, 5/4. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca - pridržanje v Centru za tujce - istovetnost prosilca - begosumnost - uporaba Direktive o sprejemu - začasna odredba - neposredni učinek prava EU
Tožena stranka dvoma v tožnikovo identiteto ni izkazala v izpodbijanem aktu in ta se tudi ni pokazal na zaslišanju tožnika na glavni obravnavi. Neposedovanje ustreznega dokumenta o istovetnosti v smislu ZTuj-2 ne more biti zadosten razlog za pridržanje. Sodišče države članice sme odsotnost osebnega dokumenta upoštevati samo v povezavi z razlogoma nevarnosti pobega ali izogibanja ali oviranja priprave vrnitve.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja - kršitev delovnopravnih predpisov - obrazložitev odločbe
Iz prvega odstavka 60. člena ZZRZI izhaja, da se invalidskemu podjetju z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je ugotovljeno, da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva (9. alineja). Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe še vedno ni možen preizkus izpodbijane odločitve. Izpodbijana odločba je tako še vedno pomanjkljiva, v postopku pa tudi niso bile upoštevane določbe ZUP.
ZDavP-2 člen 73, 256, 257, 258. ZUP člen 145, 210. ZUS-1 člen 2. Vzorčni sporazum OECD o davkih na dohodek in premoženje člen 25. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 6.
dvojno obdavčevanje - postopek skupnega dogovora - odločitev o zahtevi stranke za začetek postopka skupnega dogovora - obvestilo davčnega organa - upravni akt - posebni ugotovitveni postopek - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pri odločanju o zahtevi stranke za začetek postopka skupnega dogovora gre za davčni postopek, v katerem se izda dokončni upravni akt, s katerim se odloči o pravici oziroma pravnem interesu stranke. V konkretnem primeru je toženka sprejela odločitev o tožnikovi zahtevi, sicer v neformalni obliki in s tem v nasprotju z 210. členom ZUP. Izpodbijanemu obvestilu davčnega organa je torej mogoče pripisati naravo upravnega akta, zoper katerega je dopusten upravni spor v smislu 2. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru bi toženka pri vodenju postopka morala upoštevati 145. člen ZUP, ki v prvem odstavku določa, da se posebni ugotovitveni postopek izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali pa zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Tožnik namreč nima druge možnosti, da zavaruje in uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, razen tega, da aktivno sodeluje v ugotovitvenem postopku glede svoje zahteve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba
Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči
zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker bi v konkretnem primeru dejstvo, da gre za ponarejeno listino, na katero sta se pri svoji odločitvi oprla oba upravna organa, pripeljalo do drugačne odločitve Upravne enote o zamenjavi tožnikovega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, je bila sprejeta odločitev upravnih organov prve in druge stopnje o obnovi postopka v konkretnem primeru po presoji sodišča utemeljena.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
denacionalizacija - zmanjšana vrednost nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - rok za vložitev zahteve za odškodnino - materialni prekluzivni rok
Določbe 26. člena ZDen-B je treba razlagati tako, da določa 60-dnevni rok za uveljavljanje odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti vrnjene podržavljene nepremičnine, ki teče od uveljavitve tega zakona, kot materialni prekluzivni rok. Zato ni pravilno razlogovanje drugostopenjskega organa, da sploh ne gre za materialni rok in tudi ne argumentacija prvostopenjskega organa in navedb upravičenk kot strank z interesom, da upravičenk 60-dnevni rok iz 26. člena ZDen-B ne veže, ker do izteka tega roka manjvrednost nepremičnine še ni bila ugotovljena (zaradi česar naj ne bi imeli ne dejanske ne pravne podlage za zahtevek). Zakonsko besedilo določbe 26. člena ZDen-B namreč ne daje podlage za razlago, da naj bi se določba ne nanašala na vse denacionalizacijske postopke v teku ter da naj bi bili posamični primeri, kot npr. primer strank z interesom, glede na posebne okoliščine primera, izvzeti. Do razlage, da se določba 26. člena ZDen-B nanaša na vse denacionalizacijske postopke v teku, vodi uporaba gramatikalne metode, ki jo podpirata vsaj sistematična in namenska razlaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - preživljanje matere - predložitev dokaza
Tožnik je k vlogi za BPP priložil pisno izjavo, da svoji materi mesečno „na roke“ plačuje preživnino v višini 150,00 EUR. Osebe, ki se upoštevajo kot družinski člani prosilca, določa prvi odstavek 10. člena ZUPJS. Na podlagi določbe ZUPJS matere tožnika, ki naj bi jo po tožnikovi izjavi ta preživljal, ker nima sredstev za preživljanje, ni mogoče šteti kot družinskega člana, saj v določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP ni navedena. Ne glede na navedeno, pa tožnik tudi dejstva, da dejansko preživlja svojo mater, ni verodostojno izkazal.
zloraba prevladujočega položaja - nepoštena dodatna pogodbena obveznost - povezava ADSL - obdobje zlorabe - škoda za potrošnike
Podjetju s prevladujočim položajem se kljub njegovi posebni odgovornosti ne sme omejevati razumnega in sorazmernega varstva lastnih poslovnih interesov. Vrhovno sodišče je še opozorilo, da pravo varstva konkurence ni usmerjeno v varstvo potrošnikove možnosti izbire, temveč v zagotavljanje ponudbe različnih možnosti (izbire) glede na konkurenčno strukturo trga.
V okviru presoje škode je treba določno ugotoviti, kaj naj bi ta škoda predstavljala, ne pa svoje stališče o ''neposredni škodi potrošnikom'' opreti zgolj na podatek o ceni razcepnika, kot je bila določena v pogodbi o dobavi z B. d.o.o. z dne 3. 3. 2005.
Pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja se kot davčna osnova upošteva celotni izplačani znesek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%. Tako zmanjšani znesek pa se nato lahko zmanjša le še za dejanske stroške prevoza in nočitve, ki so povezani z opravljenim delom, vendar le na podlagi dokazil in pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi Vlada.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v RS
Tožnik je imel v obdobju od 20. 7. 2010 do 12. 2. 2011 prekinitev v bivanju, ki je daljša od 6 zaporednih mesecev. Zato v konkretnem primeru niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje tujca v RS.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Pri obremenitvi tožnice, ki spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N) po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne gre za kršitev ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik iz Republike Slovenije odsoten dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed taksativno določenih upravičenih razlogov iz 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazno breme - dokazna sredstva - izvor premoženja - načelo proste presoje dokazov - hramba dokumentacije
Pogoj za odmero davka na podlagi petega odstavka 68. člena ZdavP-2 je ugotovitev, da premoženje in poraba davčnega zavezanca v obdobju davčne obravnave precej presega obdavčene in neobdavčene vire njegovega financiranja. Davčna osnova je neprijavljeni dohodek, ki se izračuna posredno, z uporabo podatkov o spremembi čistega premoženja in potrošnji zavezanca, za kateri davčni zavezanec ne more dokazati obdavčenega ali davka prostega vira in predstavlja razliko med vrednostjo premoženja na prvi dan obravnavanega obdobja in vrednostjo premoženja na zadnji dan obravnavanega obdobja, povečano za potrošnjo v tem obdobju, zmanjšano za znesek prijavljenega in neobdavčenega dohodka. Predmet obdavčitve davčni organ ugotovi s cenitvijo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme v tem delu je na davčnem zavezancu.
Pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ne pomeni, da ima pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če davčni organ razumno oceni, da predlagani dokaz materialnopravno ni relevanten ali da je za ugotovitev določenega dejstva neprimeren, dokazni predlog zavrne. Dokazni predlog zavrne tudi v primeru, če je dokaz nepotreben, ker je dejstvo, ki naj bi se z njim dokazovalo, že dokazano. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
Potrdilo odvetniške pisarne o prejemu depozita in potrdilo tožnika o prevzemu deponiranih denarnih sredstev dokazujeta denarni tok in razpolaganje tožnika z gotovino na dan 1. 1. 2006, katerega neverodostojnosti z okoliščinami, ki jih navaja davčni organ prve stopnje (nepredložen račun o opravljeni storitvi) oziroma tožena stranka (poslovanje odvetniške pisarne v soboto, na Silvestrovo popoldne) brez izvedenega zaslišanja odvetnika in tožnika ni mogoče utemeljevati. Neutemeljeno so kot brezpredmetne v izpodbijani odločbi zavrnjene tudi tožnikove navedbe, ki se nanašajo na njegovo poslovanje in premoženje v preteklih obdobjih. Z njimi namreč tožnik posredno dokazuje zmožnost financiranja kasnejših posojil, ki jih navaja bodisi kot dokaz obstoja gotovine na dan 1. 1. 2006 bodisi kot dokaz obstoja gotovine in terjatev na presečni dan in jih je zato potrebno upoštevati pri presoji dokazanosti dejstev, od katerih je zatrjevana začetna vrednost premoženja neposredno odvisna.
ZBan-1 člen 347, 347/1, 350a. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih je urejeno v 350.a členu ZBan-1. Sodno varstvo na podlagi 350.a člena ZBan-1 se sicer omejuje na povrnitev škode, kar pa še ne pomeni, da sodnega varstva ni, oziroma da ni ustrezno. Niti Ustava niti ZUS-1 namreč ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Pomembno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb, vendar ne njihove pravice in interesi nasploh, temveč le v tistem delu, v katerem so prizadeti z odločbo.