zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker bi v konkretnem primeru dejstvo, da gre za ponarejeno listino, na katero sta se pri svoji odločitvi oprla oba upravna organa, pripeljalo do drugačne odločitve Upravne enote o zamenjavi tožnikovega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, je bila sprejeta odločitev upravnih organov prve in druge stopnje o obnovi postopka v konkretnem primeru po presoji sodišča utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba
Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tudi v primeru, če v treh letih od začetka postopka ni izdan dokončen upravni akt, je procesna predpostavka za tožbo zaradi molka (nova) zahteva stranke za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh. Take zahteve, da bi pri drugostopenjskem organu zahtevala odločitev o zahtevi za razlastitev, tožnica ni predložila.
ZOZKD člen 5, 6, 7, 8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - materialni pogoj - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej pravilno in popolno ugotovitvi dejansko stanje glede obstoja tožničinih duševnih bolečin kot žrtve kaznivega dejanja. Po potrebi bo za ugotovitev duševnih bolečin morala postaviti izvedenca. Šele potem bo lahko ponovno odločila o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje odškodnine kot žrtev kaznivega dejanja. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka tožnico seznaniti z vsemi zbranimi dokazi in ji, zaradi varstva njenih pravic in z zakonom zavarovane koristi, dati možnost, da se izjasni o dejstvih, pomembnih za odločitev, v skladu z določbami ZUP.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 17, 17/2, 22, 22/5. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
denacionalizacija - določitev odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Organ je pri določitvi odškodnine za podržavljena objekta pravilno upošteval, da sta oba objekta vsebovala posebej urejeni podstrešji za določeno uporabo in posledično vrednotil objekta (tudi) po petem odstavku 22. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
Organ je sledil stališču iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 29/2013 z dne 9. 10. 2013, iz katere izhaja, da je pri razlagi prevladujočih značilnosti (objekta) treba izhajati iz namena, kateremu je objekt kot celota namenjen. Na ta namen pa kaže narava glavne dejavnosti, ki se v objektu izvaja in kateri so ostale dejavnosti, ki se še izvajajo v objektu, podrejene.
ZBan-1 člen 347, 347/1, 350a. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Pravna ureditev aktivne legitimacije za vložitev tožbe proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu je v določbah ZBan-1, v razmerju do 17. člena ZUS-1, urejena specialno, kar pomeni, da se prvi odstavek 17. člena ZUS-1 v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja. Po 347. členu ZBan-1 je namreč v postopku sodnega varstva proti odločbi o izrednem ukrepu do vložitve tožbe upravičena le banka.
Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno velja tudi v primeru, ko tožeča stranka po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato po presoji sodišča tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna, odločanje na njeni podlagi pa bi pomenilo zaobid določbe 347. člena ZBan-1, ki v postopku sodnega varstva tožbo tožeče stranke izključuje.
ZBPP člen 20, 20/5. ZBPP-C člen 14, 20, 20/1, 20/2, 20/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Četudi je tožnica v svoji vlogi navedla, da je njen mož brez zaposlitve, dejansko pa je zaposlen kot samostojni podjetnik, tožena stranka njene prošnje ne bi smela zavrniti. Podatek o zaposlenosti je podatek, ki ga je tožena stranka po določbi drugega odstavka 20. člena ZBPP dolžna preveriti sama iz zbirk podatkov. Posledico navedbe neresničnih podatkov, torej zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sedaj veljavni šesti odstavek 20. člena ZBPP veže le na primere iz drugega odstavka, torej primere, ko gre za podatke, ki se ne hranijo v zbirkah podatkov, v ostalih primerih, torej ko so podatki dostopni po zbirkah podatkov, pa take sankcije sedaj veljavni zakon ne pozna več.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Sodišče je iz upravnih spisov samo ugotovilo, da je bilo potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti že popravljeno oziroma spremenjeno, torej je pravno dejstvo, ki ga želi tožnik z naslovno tožbo doseči, že doseženo. Posledično izpodbijani akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - pravno pomembne okoliščine - stranski udeleženec - pravni interes
Tehnični ukrepi za zagotovitev mehanske stabilnosti in odpornosti objekta ter prek njih tudi geološka sestava tal pomenijo pravno pomembne okoliščine v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor to izhaja iz predpisa, ki določa sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
Zahtevani podatek (fotokopija ponudbe za oddajo poslovnih prostorov) je treba v obravnavani zadevi šteti za poslovno skrivnost, vendar pa ga je potrebno razkriti zaradi določila 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pravilno odločila tožena stranka.
Ker je bil z pravnomočno odločbo razrešen odvetnik, to pa je bil že peti postavljen odvetnik, se na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP šteje, da tožniku BPP ni bila dodeljena in tako mora tožnik neupravičeno prejeto BPP tudi vrniti.
Odprava izpodbijanega sklepa (kar tožnik s tožbo uveljavlja) ne more izboljšati njegovega pravnega položaja, saj je bil postopek izvršbe, v katerem je bil izdan (med drugim) tudi sklep, zoper katerega tožnik vlaga tožbo, ustavljen in torej izpodbijani sklep nima več nobenega pravnega učinka.
ZEKom-1 člen 51, 53, 54, 57, 57/8. ZUP člen 4, 144, 144/1, 144/1-2.
dodelitev radijskih frekvenc - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - dopolnilna odločba - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - skrajšani ugotovitveni postopek
Ker je toženka ugotovila, da pogoji iz 57. člena ZEKom-1 niso izpolnjeni (motnje sprejema na enakovredni frekvenci 102,4 MHz na lokaciji Ljubljana 3 tožnik ni izkazal, s podaljšanjem odločbe v spornem delu pa bi se spremenilo tudi območje pokrivanja), je po presoji sodišča pravilno zaključila, da vlogi tožnika ne more ugoditi.
Pri odločbah za dodelitev RF gre po vsebini za odločbe, ki so izdane za določen čas (53. člen ZEKom-1), kar pomeni, da izgubijo svoj pravni učinek po poteku njihove veljavnosti oziroma morajo biti za njihovo podaljšanje veljavnosti (ponovno) izpolnjeni predpisani pogoji. Že glede na povedano ne gre za pridobljeno pravico tožnika, za podaljšanje veljavnosti katere ne bi bilo potrebno izpolnjevanje v zakonu določenih pogojev.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazno breme - dokazna sredstva - izvor premoženja - načelo proste presoje dokazov - hramba dokumentacije
Pogoj za odmero davka na podlagi petega odstavka 68. člena ZdavP-2 je ugotovitev, da premoženje in poraba davčnega zavezanca v obdobju davčne obravnave precej presega obdavčene in neobdavčene vire njegovega financiranja. Davčna osnova je neprijavljeni dohodek, ki se izračuna posredno, z uporabo podatkov o spremembi čistega premoženja in potrošnji zavezanca, za kateri davčni zavezanec ne more dokazati obdavčenega ali davka prostega vira in predstavlja razliko med vrednostjo premoženja na prvi dan obravnavanega obdobja in vrednostjo premoženja na zadnji dan obravnavanega obdobja, povečano za potrošnjo v tem obdobju, zmanjšano za znesek prijavljenega in neobdavčenega dohodka. Predmet obdavčitve davčni organ ugotovi s cenitvijo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme v tem delu je na davčnem zavezancu.
Pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ne pomeni, da ima pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če davčni organ razumno oceni, da predlagani dokaz materialnopravno ni relevanten ali da je za ugotovitev določenega dejstva neprimeren, dokazni predlog zavrne. Dokazni predlog zavrne tudi v primeru, če je dokaz nepotreben, ker je dejstvo, ki naj bi se z njim dokazovalo, že dokazano. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
Potrdilo odvetniške pisarne o prejemu depozita in potrdilo tožnika o prevzemu deponiranih denarnih sredstev dokazujeta denarni tok in razpolaganje tožnika z gotovino na dan 1. 1. 2006, katerega neverodostojnosti z okoliščinami, ki jih navaja davčni organ prve stopnje (nepredložen račun o opravljeni storitvi) oziroma tožena stranka (poslovanje odvetniške pisarne v soboto, na Silvestrovo popoldne) brez izvedenega zaslišanja odvetnika in tožnika ni mogoče utemeljevati. Neutemeljeno so kot brezpredmetne v izpodbijani odločbi zavrnjene tudi tožnikove navedbe, ki se nanašajo na njegovo poslovanje in premoženje v preteklih obdobjih. Z njimi namreč tožnik posredno dokazuje zmožnost financiranja kasnejših posojil, ki jih navaja bodisi kot dokaz obstoja gotovine na dan 1. 1. 2006 bodisi kot dokaz obstoja gotovine in terjatev na presečni dan in jih je zato potrebno upoštevati pri presoji dokazanosti dejstev, od katerih je zatrjevana začetna vrednost premoženja neposredno odvisna.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik iz Republike Slovenije odsoten dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed taksativno določenih upravičenih razlogov iz 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
V zvezi z očitkom opustitve navedbe, da so bili prisotni lastniki parcel pozvani, naj geodetu pokažejo svoja zemljišča oziroma opišejo potek meje v naravi, se toženka v obrazložitvah obeh sklepov opira izključno na vsebino tožbe A.A., B.B. in C.C., kar pa po presoji sodišča ne zadostuje za zanesljivo ugotovitev, da je do tega dejanja na mejni obravnavi sploh prišlo in bi ga tožnica zato morala vnesti v zapisnik. Navedbe v tožbi so namreč nujno obremenjene z interesi oseb, ki so jo vložile, tožnica pa ves čas postopka konsistentno zatrjuje drugače. V zvezi s tem se sklicuje na okoliščino, da so stranke, navzoče na mejni obravnavi, zapisnik (ki se po vsebini ujema z njenimi navedbami) brez pripomb podpisale, glede dejanskega poteka obravnave pa je večkrat predlagala tudi njihovo zaslišanje. Ta okoliščina in dokazni predlog sta že na prvi pogled pomembna za ugotovitev dejanskega stanja, njuna vsebina pa je očitno neskladna z edinim dokazom, na katerega je toženka oprla svojo svojo odločitev. Kljub temu se toženka do njiju sploh ni opredelila, kar po presoji sodišča pomeni, da je njena dokazna ocena tako pomanjkljiva, da nanjo ni mogoče opreti zanesljivih ugotovitev o dejanskem stanju.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - imenovanje novega odvetnika - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma ne izkazuje pravnega interesa, ki je pogoj za dopustnost tožbe. Iz tožbe namreč izhaja, da ni zadovoljna z Odvetniško pisarno A. glede zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči (ta je bila z točko I. izpodbijane odločbe razrešena), zato ji je bila na njen predlog tudi dodeljena druga odvetnica, katere dodelitev pa tožnica v tožbi ne prereka.
obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravni akt - zahteva za izrek ničnosti obvestila - zavrženje zahteve
Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila tožečo stranko. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Ker obvestilo ni upravna odločba, zoper obvestilo ni mogoče vložiti pravnih sredstev, kar izhaja tudi iz samega akta (nima pravnega pouka).
ZInfP člen 2, 8. ZIN člen 29, 32. ZVOP-1 člen 75, 76, 77.
varstvo osebnih podatkov - varstvo zasebnosti - poslovna stavba - video nadzor - soglasje lastnikov - varnost ljudi in premoženja
Med tem ko je zakonodajalec za izvajanje video nadzora večstanovanjske stavbe predpisal soglasje več kot 70% solastniških deležev, takšnega, manjšega ali večjega solastniškega deleža za izvajanje video nadzora poslovnih stavb sploh ni predpisal. V izhodišču razlage te ureditve je potrebno izpostaviti, da je to razumljivo, saj je zasebnost v stanovanjskih stavbah upravičeno lahko bolj zaščitena kot je zaščitena zasebnost v poslovnih prostorih ali na javnih površinah.