brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Ustava in EKČP zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom. Pri tem je treba po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice uporabiti dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - dejansko izplačilo odškodnine - pogodba FIP
Upravni organ je pravilno štel, da je bilo treba zahtevo za denacionalizacijo na podlagi določbe drugega odstavka 10. člena ZDen kot neutemeljeno zavrniti, saj že sam obstoj pravice dobiti odškodnino za odvzeto premoženje pomeni izključitev denacionalizacijskega zahtevka v Sloveniji, ne glede na to, ali je bila odškodnina dejansko prejeta ali ne. To pa je skladno tudi s pravnim stališčem Vrhovnega sodišča. Sodbe sodišč sicer niso materialno pravo, vendar je sodišče v skladu z določbo 22. člena Ustave RS dolžno zagotavljati enako sodno varstvo pravic, torej da v enakih primerih odloča enako. To vključuje tudi odločanje v skladu z izoblikovano sodno prakso, ki jo uravnavajo odločitve, pravna stališča in mnenja Vrhovnega sodišča.
Balkon je vpet na osnovno betonsko ploščo manjšega obstoječega betonskega balkona in tudi v fasado objekta. Tožnica pa z gradbenim dovoljenjem za takšen poseg ne razpolaga.
zahteva za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije tudi za pravne naslednike iz 12. člena ZDen.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - odmera stroškov postopka - breme stroškov postopka - uspeh v postopku
Sodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini).
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - vodno soglasje
Že sam nedovoljen poseg na vodno in priobalno zemljišče pomeni škodo, ki jo je praviloma mogoče odpraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, zato inšpektorju škode ni treba še posebej izkazovati.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa - občinski prostorski načrt - program opremljanja
Odlok, ki ga je toženka uporabila pri odmeri komunalnega prispevka, je bil sprejet 14. 7. 2009 (sprememba 10. 9. 2013), torej pred uveljavitvijo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (3. 5. 2014; 125. člen tega odloka). To pomeni, da je bila odmera komunalnega prispevka na podlagi Odloka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena ZPNačrt.
razrešitev in imenovanje v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - umik tožbe
S tem, ko je tožnik umaknil tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem zoper odločbo o premestitvi, je nastala situacija, kot da bi te tožbe sploh ne vložil. To po vsebini pomeni (pravnomočno) ugotovitev, da ta odločba ni nezakonita.
Zgolj na to vprašanje – in ne morda na zakonitost razrešitve in imenovanja v naziv samega po sebi – se brez izjeme nanašajo tudi tožbene navedbe. Ker je po povedanem zakonitost tožnikove premestitve vprašanje, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega organa, ta pa je pravnomočno odločil, da je bila premestitev zakonita, sodišče ugotavlja, da tudi v obravnavani zadevi nima podlage za drugačno ugotovitev, kot da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v zadevi, ki sploh še ni obravnavana pred sodiščem; torej tožnik sploh še nima zahtevka za sodno varstvo. Zato je napačno stališče, da gre za odločanje o odobritvi BPP v zvezi s kazenskim postopkom, ki bi ga rad vodil.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovori
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je vezan davčni urad, ki opravlja izvršbo. V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na to, da ne ve za katera melioracijska območja in nadomestila za uporabo sicer neobstoječega stavbnega zemljišča gre. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika, ker za to nima pravne podlage.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikove denarne prejemke - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka od premoženja na posest stavb. Zoper to odločbo so namreč zavezancu zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu, ki jih je tožnica tudi uporabila. Navedeno pomeni, da tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nezakonitost prej navedene odločbe v postopku izvršbe ni mogla uspeti, iz istega razloga teh ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Ker tožnica vloge ni dopolnila v postavljenem roku niti ni prosila za podaljšanje roka, tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla.
RTV prispevek - davčna izvršba - zastaranje terjatve
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom in pri tem ne gre za obligacijsko, temveč za javno pravno dajatev. Zato glede plačila RTV prispevka in njegove prisilne izterjave veljajo določbe ZRTVS-1 in ZDavP-2, ne pa OZ in enoletni zastaralni rok, na katerega se v tožbi neutemeljeno sklicuje tožeča stranka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča - podatki uradne evidence
Površino parcele, namenjene gradnji, je tožena stranka povzela iz uradne evidence GURS, na kar tudi napotuje odlok občine. Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da je navedena evidenca pomanjkljiva ter da je pravilna površina parcele drugačna od vpisane v register. Za svojo trditev o drugačni velikosti parcele, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, pa tožeča stranka niti v pritožbi, niti v tožbi ni predložila nobenega dokazila. Zgolj z zatrjevanjem nepravilnosti oz. pomanjkljivosti evidenc GURS pa ni mogoče ovreči pravilnosti podatkov, ki izhajajo iz navedene uradne evidence.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 je zoper sklep o davčni izvršbi možno vložiti pritožbo v osmih dneh od njegove vročitve. S tem je bila tožeča stranka seznanjena s poukom o pravnem sredstvu. Ker je pravica do pritožbe časovno omejena z rokom za pritožbo, ki znaša 8 dni (ki se šteje od dneva vročitve pisnega sklepa o davčni izvršbi), je pritožba, ki je vložena oz. poslana po pošti po preteku osemdnevnega roka prepozna in jo je upravni organ dolžan zavreči. To pomeni, da takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Neupošteven je ugovor, da je investitor nelegalno zgrajenega objekta že pokojen. Tožnika sta namreč s pridobitvijo lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu pridobila vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. Kot lastnika ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
vojni veteran - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik v predlogu za obnovo postopka ponavlja in opisuje dogodek iz junija 1991, v katerem se je sam uprl tanku JLA. Navedene okoliščine in dokazi po presoji sodišča ne predstavljajo novega dejstva oziroma dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Ko ZUP govori o novem dejstvu oziroma dokazu, šteje, da gre za novo dejstvo oziroma dokaz zato, ker je stranka zanj izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi zanj izvedela oziroma ga imela možnost uporabiti pred izdajo odločbe.
URS člen 2, 33, 158. ZKme-1 člen 17, 17/5, 18, 37a. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33a.
nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev - podpora za promocijo vin - pridobljene pravice - pravna varnost - pravica do zasebne lastnine - poseg v pravnomočno odločbo
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočnih odločb, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil nespremenjene v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice, z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), z odločitvijo pa je kršil tudi določbo 158. člena Ustave RS, ki zaradi potrebe po pravni varnosti in stabilnosti pravnomočno urejenih razmerij določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.