odvzem orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
ZOro-1 kot zanesljivo osebo opisno določa osebo, za katero se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljala ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljala in shranjevala, ali ga prepuščala osebi, ki ni upravičena do posesti orožja, že vnaprej pa predvideva, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če gre za enega izmed prej naštetih primerov. To torej pomeni, da v kolikor nastopi eden od teh primerov, to že samo po sebi pomeni, da je oseba nezanesljiva, medtem ko je potrebno v drugih primerih to ugotoviti na podlagi ravnanja posameznika z orožje.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o odstopu vloge pristojnemu organu
Sklep o odstopu prošnje tožeče stranke krajevno pristojnemu organu za odločanje sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ne glede na to, da je bila tožeča stranka v pravnem pouku poučena, da lahko zoper izpodbijani sklep sproži upravni spor.
Odločanje o krajevni pristojnosti in odstop zadeve krajevno pristojnemu organu za reševanje je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
ZBPP člen 24, 24/3, 34. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - preklic pogojne obsodbe - socialno-ekonomski položaj prosilca - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer določbo 24. člena ZBPP. Odločila je, da v zadevi ne gre za reševanje zapletenih pravnih vprašanj, zato prosilka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v 24. členu ZBPP. S stališčem tožene stranke se sodišče ne more strinjati, ker že iz same ureditve postopka preklica pogojne obsodbe izhaja, da ne gre za enostavno zadevo, zato je celovita presoja objektivnega pogoja zelo pomembna. Tožena stranka v zadevi ni upoštevala zahtevnosti postopka za preklic pogojne obsodbe, v povezavi s vplivom tega postopka na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Prav tako pred odločitvijo ni ravnala skladno s pravili ZUP, na katerega uporabo v zadevah BPP napotuje določba drugega odstavka 34. člena ZBPP. Odločitev je sprejela brez zaslišanja ali pisne izjave tožnice, tako da je lahko ta šele v tožbi navedla, zakaj potrebuje strokovno pomoč odvetnika na naroku za preklic pogojne obsodbe. S tem je bila tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe
Tožnik je že ob sklenitvi sodne poravnave vedel, da je do njene sklenitve prišlo v nasprotju z njegovo voljo, zaradi vpliva tako njegovega odvetnika kot ostalih udeležencev poravnave. Navedeno pomeni, da je že takrat pričel teči 3 mesečni (prekluzivni) rok za vložitev tožbe iz 393. člena ZPP. Ker je tožnik glede na navedeno zamudil rok za vložitev tožbe, sodišče soglaša z ugotovitvijo, da dodelitev BPP v zaprošeni zadevi ne bi bila razumna in da nima verjetnega izgleda za uspeh.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti - obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva poleg okoliščin in dejstev konkretne zadeve tudi interes pravičnosti. V upravnosodni praksi se je oblikovalo stališče, da je pri tem kriteriju treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom. V sporni zadevi je tožena stranka odločitev oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za obravnavo obsežnejšega dejanskega stanja in tudi ne zapletenih pravnih vprašanj, kar pa za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP v sporni zadevi ne zadošča, toliko bolj ker tožnik v tožbi opozarja ravno na svojo neukost in nesposobnost učinkovite obrambe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dovozna pot
Tožnik v okviru upravnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ne more zahtevati ureditve pravnih razmerij izven okvirov, ki jih postavljajo predpisi, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Dovoljenost emisij, ki jih je dolžan trpeti, je zato mogoče presojati izključno s stališča teh predpisov, ne pa po splošnih načelih stvarnega prava, kar je lahko le predmet pravdnega postopka.
Tako dovozna pot, kot tudi utrjena površina dvorišča imata status samostojnih objektov, zato ju je treba kot taka obravnavati tudi s stališča skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Okoliščina, da se tožnica skupaj s starši zaradi vojnih razmer v Bosni in Hercegovini ni mogla vrniti v Slovenijo, je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica z materjo in bratom oziroma sama v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katera sodi tudi tožba za razveljavitev sodne poravnave. V primeru, ko stranka sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti naknadno ni mogoče popraviti, ker za odpravo te pomanjkljivosti v smislu 108. člena ZPP ni podlage v zakonu.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je zapustila Slovenijo skupaj z otrokoma že 25. 6. 1991, in sicer zaradi dopusta, vendar pa se zaradi otrokove bolezni in svoje bolniške odsotnosti ni vrnila nazaj. Kot izhaja iz zapisnika Ambasade Republike Slovenije, je tožnica hotela nazaj v Slovenijo, ker bi hči morala pričeti s šolanjem, vendar pa vrnitev zaradi vojne ni bila več mogoča. Navedeno dejstvo je eden izmed razlogov, ki jih kot upravičeno odsotnost več kot enega leta določa četrta alinea 1.č člena ZUSDDD. Tožnica pa ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa nadaljnji četrti odstavek tega člena. Gre namreč za obdobje, ki je trajalo več kot 5 let (od 1992 do 1997 se je tožnici upravičena odsotnost priznala), in sicer za nadaljnje obdobje petih let, to je od leta 1997 do 2002, glede katerega pa je pravilno ugotovljeno, da se tožnica v tem obdobju ni poskušala vrniti v Slovenijo in v tej smeri tudi ni predložila nobenih dokaznih sredstev.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež premičnin - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožnica obveznosti na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 12. 8. 2008 ni plačala, je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - določitev roka za prostovoljno vrnitev - podaljšanje roka - razlogi za podaljšanje roka - odvzem potne listine zaradi zavarovanja terjatve
V obravnavanem primeru je policijski organ ponovno, že tretjič obravnaval tožnikovo prošnjo za prostovoljno vrnitev. V dosedanjih postopkih, kot tudi v tem postopku, tožnik navaja, da mu je bila odvzeta potna listina z odločbo Okrajnega sodišča v Celju, kar prav tako izhaja iz spisovnih listin. Oba upravna organa sta pravilno ugotovila, da je na tožnikovi strani okoliščina, da potno listno pridobi nazaj, ker mu je bila odvzeta zaradi zavarovanja terjatve plačila izrečene globe okrajnega sodišča. Tožnik torej ima veljavno potno listino in bi jo lahko tudi pridobil nazaj s plačilom globe.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 38, 38/3. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 149.
upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - procesne predpostavke za dopustnost upravnega spora - vložena pritožba v upravnem postopku - davčna izvršba - izvrševanje sklepa - zaračunani stroški banke - vračilo
V upravnem sporu se ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe.
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, mora sodišče tožbo zavreči. Tožnik je sklep, ki je predmet tega upravnega spora, s pritožbo izrecno izpodbijal samo v delu. V preostalem delu, v katerem pritožba ni bila vložena, upravni spor zoper izpodbijani sklep ni dopusten, zato je sodišče tožbo v tem delu moralo zavreči.
Izpodbijana odločitev je sicer napačno poimenovana (gre za odločbo in ne za sklep), kar pa ne pomeni takšne kršitve pravil postopka, ki bi zahtevala odpravo sicer z zakonom skladne odločitve. Podlage za to, da bi se tožniku v okviru davčnega postopka vrnila sredstva, ki mu jih je v zvezi z izvrševanjem sklepa o davčni izvršbi zaračunala banka, namreč ni. Davčna organa sta to vračilo obravnavala kot stroške postopka in argumentirano utemeljila, da je bil glede na okoliščine konkretne zadeve sklep o davčni izvršbi upravičeno izdan, saj je imel tožnik na navedeni dan dolg v višini, ki je presegala zakonski prag za začetek davčne izvršbe, in zato zahteva za vračilo ni utemeljena.
Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske inšpekcijske odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih izhaja, da gre pri obravnavanem objektu za koritasti silos, ki je prevelik, da bi ga bilo dovoljeno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, in to tako po predpisih, veljavnih v času njegove gradnje, kot tudi po tistih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - prenos koncesije - obseg prenosa - mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje - mnenje Ministrstva za zdravje
Odločba o podelitvi koncesije je akt izbire izvajalca in ima naravo upravne odločbe, katere presoja zakonitosti je glede na naravo odločanja v zadevah podelitve koncesije zadržana in praviloma omejena na ugotovitev, ali so bili v postopku upoštevani vsi zakonski pogoji za opravljanje dejavnosti oziroma, ali so bila pridobljena v zakonu zahtevana mnenja. To pomeni, da kljub temu, da se z odločbo o prenosu koncesije (praviloma) ne more prenesti več, kot je bilo določeno v (osnovni) odločbi o koncesiji, določitev več področij osnovne zdravstvene dejavnosti samo po sebi ne predstavlja kršitve zakonitosti odločbe o prenosu koncesije, če so za takšen prenos dejavnosti oziroma prenos področij, za katera je podeljena koncesija, pridobljena (pozitivna) mnenja pristojnih organov in tudi dovoljenje Ministrstva za zdravje. Ta mnenja pa v postopku niso bila pridobljena oziroma so se nanašala samo na področje splošne-družinske medicine, kar pa v spornem primeru predstavlja kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločitve.
odločba o izrednih ukrepih - subjekt nadzora - stranka v postopku - imetniki podrejenih obveznic - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Iz določil ZBan-1 izhaja, da je stranka v postopku nadzora le banka (in člani uprave), varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih pa je urejeno v 350.a členu ZBan-1, po katerem lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Bistveno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim v tistem delu na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije - upravičena odsotnost
Ker je tožnik kot mladoletna oseba zapustil Slovenijo skupaj z družino avgusta leta 1991, zaradi izgube očetove službe in službenega stanovanja, ni podan razlog iz prve alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod z družino iz Republike Slovenije ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Dejanski izbris iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji se je namreč zgodil 26. 2. 1992.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku - občina
Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker ni ne zavezanec za plačilo nadomestila, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki to nadomestilo odmerja. Slednja pristojnost je bila namreč z zakonom prenesena v pristojnost davčnega organa.
Ni sporno, da so bile predmet odločanja spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, saj tožnica tej ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, v tožbi ne ugovarja. V takem primeru pa ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - datum odhoda iz Slovenije - dejansko življenje v Republiki Slovenije - upravičena odsotnost
Tožnik je zapustil Slovenijo skupaj z družino že oktobra leta 1991 zaradi izgube službe in stanovanja, zato ni podan razlog iz prve alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Dejanski izbris iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji, se je namreč zgodil 26. 2. 1992. Tožnik po odhodu tudi ni izkazal nobenih aktivnosti, ki bi kazale na to, da bi se sam ali z družino vrnil in nadaljeval življenje v Sloveniji.
tožba v upravnem sporu - stvarna pristojnost - socialni spor - štipendija
Med socialne spore sodi po izrecni določbi zakona tudi odločanje o štipendijah, pri podeljevanju katerih je odločilen premoženjski cenzus, in štipendijah za nadarjene (3.c točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), kamor je potrebno glede na njeno vsebino uvrstiti tudi predmetno zadevo. Upravno sodišče Republike Slovenije zato ni stvarno pristojno za odločanje v navedeni zadevi.