ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2, 205, 205/1. ZUN člen 51, 51/2. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-25. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran člen 5, 6, 9, 18.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - pomožni objekt - enostavni objekt
Eden od pogojev, da pristojni upravni organ izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, je tudi ta, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom (2. alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1). Ker prostorski akt konkretnih določil glede dopustnosti gradenj nima, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko se je skliceval na določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran. V planskih dokumentih je zemljišče tožnika opredeljeno kot nezazidljivo stavbno zemljišče, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnil.
Pomožni objekti iz 51. člena ZUN so enostavni objekti iz sedaj veljavnega ZGO-1 in ne nezahtevni objekti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o prekinitvi postopka
Sklep o prekinitvi postopka sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na kršitve, ki jih je z izdajo izpodbijanega sklepa storila tožena stranka in s tem povezano nezakonitost upravnega akta, pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima vsebine, ki jo kot obvezno določa ZUP. Če upravni akt nima obveznih sestavin obrazložitve, se takega upravnega akta ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“, razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 poglavje 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
ZUP se v postopkih dodeljevanja sredstev uporablja le smiselno, če poseben postopek ne določa drugače. V obravnavanem primeru je ta poseben postopek določen z javnim pozivom, ki opredeljuje vsebino popolne vloge ter določa, da mora biti celotna vloga skenirana v elektronski obliki na USB ključku. Ker je bila vloga tožeče stranke v tem delu nepopolna, je bila stranka v skladu z javnim pozivom pozvana na dopolnitev. Pristojni organ je torej v predmetni zadevi postopal po postopku, predvidenim z javnim pozivom, zato je njegova odločitev pravilna.
davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. To določilo ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba. Dejstvo, da je tožnik njen družbenik, za odločitev ni relevantno. Z določbami 19. člena ZDO se namreč uvaja davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - zdravstveno zavarovanje
Tožnik nima ustreznega zdravstvenega zavarovanja, zato ne izpolnjuje pogojev po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.
ukrep inšpektorja za ceste - občinska cesta - preglednost ceste - živa meja v varovalnem pasu
Za izrek inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi je relevantna ugotovitev, da živa meja ovira polje preglednosti v križišču lokalnih cest. Gre za dejstvo, da predmetni del žive meje (ciprese) v preglednostnem trikotniku moti preglednost v minimalni razdalji 30 m in s tem ne zagotavlja polja preglednosti, ki bi ga predmetno križišče moralo imeti.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.
odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji - dohodek - plačevanje preživnine - dokazno breme
Davčni organ je utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za odlog, odpis ali obročno plačilo davčnega dolga. Tožnikovega ugovora, da plačuje preživnino za mladoletnega sina, v postopku na prvi stopnji upravičeno ni upošteval, saj ta podatek iz upravnih spisov ne izhaja. Sodišče pa tožniku pojasnjuje, da plačevanje preživnine zmanjšuje njegov mesečni dohodek in bi zato lahko vplivalo na drugačno odločitev, vendar mora to dejstvo pravočasno uveljavljati in nato tudi dokazati (dokazno breme je torej na tožniku), in sicer lahko to uveljavlja v novi prošnji za odpis, odlog ali obročno odplačilo davčnega dolga.
odmera davka v posebnih primerih - izvor premoženja - verjetna davčna osnova - dokazno breme - posojilo
Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje upravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice. Gre torej za odločanje, pri katerem dvom v resničnost nekega dejstva ali okoliščine sicer ni izključen, istočasno pa so razlogi, ki govorijo za resničnost nekega dejstva močnejši od razloga, ki govori nasprotno oziroma proti njegovemu obstoju.
V postopku je davčni organ tožniku omogočil dokazovanje dejstev, ki gredo njemu v prid glede na to, da je šlo za dokaze v njegovi sferi. Ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca. Ta mora že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvan, da dokaže nasprotno.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
nadzorni svet banke - prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazano, da bi bil tožnik z izpodbijano odločbo materialno, moralno in profesionalno oškodovan, kot se zatrjuje v tožbi, vsaj ne v smislu posledic, ki bi bile zanj hujše škodljive oziroma težko popravljive. Prav tako ni z ničemer utemeljena trditev, da bi bila tožniku z izgubo položaja „onemogočena vsakršna zaposlitev“ in da bi mu bila onemogočena pravica do svobodne izbire poklica iz 49. člena Ustave. Onemogočen mu je samo dostop do funkcij v banki, in še to le do izbrisa kazenske sodbe. Povsem ne(samo)kritična pa je tudi navedba, da sta član nadzornega sveta banke in član uprave banke edini funkciji, ki sta za tožnika primerni.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije - akt podržavljenja
Premoženje je bilo podržavljeno s samim predpisom (ex lege) dne 6. 2. 1945, ko je stopil v veljavo Odlok AVNOJ, torej za časa življenja razlaščenca. To namreč jasno izhaja tako iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije kot tudi iz historičnih zemljiškoknjižnih izpisov, ki Odlok AVNOJ navajajo kot podlago za prenos lastninske pravice na zemljiščih na državo. Premoženje, ki je že bilo podržavljeno z Odlokom AVNOJ, tako ni moglo biti kasneje ponovno podržavljeno s sodbo Sodišča narodne časti.
poprava krivic - odškodnina - zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA
Zahteva za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988 ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka na podlagi ZPKri.
dohodnina - dobiček iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - odsvojitev nepremičnine - uveljavljanje izgube - napoved za odmero davka - rok za vložitev napovedi
Glede na 326. člen ZDavP-2 je treba zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala napovedati na predpisan način (v napovedi) in v predpisanem roku do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ta rok je materialni in s tem prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati in da po preteku roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki ga daje zakon, ugasne.
Pravočasno oddana napoved za odmero davka od dobička iz naslova odsvojitve vrednostnih papirjev ne pomeni tudi pravočasnega uveljavljanja pobota med doseženim dobičkom iz naslova odsvojitve nepremičnin in doseženo izgubo od odsvojitve vrednostnih papirjev. Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati. Tožnik pobota nesporno ni posebej napovedal, saj po njegovem (napačnem) mnenju takrat dobiček iz naslova odsvojitve nepremičnin ni obstajal. Prav tako ni dolžnost davčnega organa, da bi izvajal pobot sam po uradni dolžnosti, saj organ tako ravna le v postopku odmere davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, kjer pa mora biti pobot posebej napovedan. Glede na zakonsko dikcijo obstajata dva davčna postopka, kjer se lahko plusi in minusi med sabo pobotajo, vendar le, če so uveljavljeni v postopku odmere davka od dobička od odsvojitvenih papirjev.
varstvo pravic intelektualne lastnine - začasno zadržanje blaga - zahteva za uničenje zadržanja blaga - pogoji za uničenje blaga
V konkretni zadevi je tožena stranka prejela izjavo imetnika blaga, ki jo je podal preko svojega pooblaščenca, da nasprotuje uničenju predmetnega blaga. Med pogoji za uničenje blaga je tudi določeno soglasje deklaranta ali imetnika blaga za uničenje blaga oziroma v primeru, če le-ta ne obvestita carinskega organa o svojem soglasju ali nasprotovanju uničenju blaga, domneva o danem soglasju. V predmetni zadevi bi tožena stranka morala ugotavljati, ali so podani pogoji za uničenje predmetnega blaga ter vsebinsko odločiti o tožnikovi vlogi. Dejstvo, da je bila izdana odločba o zasegu blaga, ne pomeni, da je bilo že odločeno o istem tožnikovem zahtevku. Zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da v navedeni zadevi ni bilo odločeno o istem zahtevku in da tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje tožnikove zahteve.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev poslovnega deleža - odsvojitev vrednostnih papirjev - povezana oseba - navidezen pravni posel
Tožnik v tožbi samo opozarja na nekatere zakonske določbe, ne pove pa, v čem naj bi bile kršene. Kolikor se sklicuje na 30-dnevni rok iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ima prav, da gre za varovalko, ki preprečuje davčne goljufije in da je le-ta vgrajena že v zakon. Vendar pa to pomeni le, da v takšnem primeru, kot je opisani, negativna razlika, ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala, samodejno, brez ugotavljanja še drugih okoliščin konkretnega primera, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Ne pomeni pa citirana ureditev ovire za to, da se ob tem, ko se ugotovijo še druge relevantne okoliščine, ki kažejo na nedopustno davčno izogibanje, upošteva pridobivanje ali odsvajanje vsebinsko istovrstnega kapitala v daljšem časovnem obdobju, kot se je to ugotavljalo v konkretnem primeru.
V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga
V postopkih javnih pozivov predstavljajo podlago za odločitev določbe javnega poziva. V takšnem primeru se določbe ZUP uporabljajo le smiselno. V konkretnem primeru pa je javni poziv eksplicitno določil, kdaj je vloga formalno popolna in vsebinsko ustrezna, določil pa je tudi postopek v primeru formalno in vsebinsko nepopolnih vlog. To pomeni, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZUP, ki določajo pravila ravnanja z nepopolnimi vlogami.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - vloga - dopolnitev vloge
Tožena stranka bi morala v pozivu zahtevati od tožeče stranke, da se konkretno opredeli glede časa črpanja sredstev upravičenih stroškov investicije glede na obdobje, ki je bilo z javnim pozivom predvideno za dodeljevanje sredstev. Ker tega ni storila, ni imela podlage za zavrnitev vloge tožeče stranke zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega poziva.