Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov in s tem že ugotavljati njene končne višine. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti. Ovire tudi ni za to, da se pri odločanju upoštevajo podatki iz tožnikove prijave premoženja, oziroma ravno nasprotno: prijava premoženja iz 69. člena ZDavP-2 je namenjena prav ugotavljanju davčne osnove z oceno.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - izdaja soglasja - komisija OBMP
Glede na določbo 8. alineje 21. člena ZZNPOB je Državna komisija za OBMP pristojna za dajanje dovoljenja za izvajanje vsakega postopka OBMP z uporabo spolnih celic darovalca ali darovalke, zato je neutemeljen ugovor tožnikov, da je toženka s svojo odločitvijo posegla na strokovno področje Centra za OBMP Postojna in da za odločanje o medicinskih razlogih za uporabo postopka OBMP ni strokovno usposobljena.
davčni inšpekcijski nadzor - rok za izdajo odločbe - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - pričakovana davčna obveznost - višina davčne obveznosti - prijava premoženja
Rok za izdajo odločbe iz 141. člena ZDavP-2 je instrukcijski in ne prekluziven. Zato ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da so izpodbijani sklepi o zavarovanju davčne obveznosti zaradi prekoračenja tega roka nezakoniti in da jih je kot takšne treba odpraviti.
Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
Tožnik ne ne more uspeti z ugovorom, da je izrečeni ukrep nesorazmeren. Pri odločanju o zavarovanju je davčni organ pravilno upošteval celotno višino davčne obveznosti in ne le dela, v katerem le-ta presega obveznost, ki jo je davčni organ zavaroval s predhodno izdanimi sklepi. Ne v tem ne v predhodnih postopkih zavarovanja namreč tožnik ni izkazal, da bi katero od sredstev zavarovanja ali vsa sredstva zavarovanja skupaj zadostovala za poplačilo verjetnega zneska davka. Tožnik pa bi tudi sicer lahko, če meni, da izbrani ukrep ni ustrezen, kadarkoli med postopkom predlagal, da se začasni ukrep nadomesti z novim zavarovanjem, ali predloži drug instrument zavarovanja, ki bi zagotavljal izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.
ukrep inšpektorja za vode - odločba drugostopenjskega organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe upravnega organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje, tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 ni dopolnil tožbe. Tako tožnik tudi v dopolnjeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 16. 9. 2015, še vedno izpodbija odločbo druge stopnje. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijana odločba druge stopnje ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za molk organa - umik tožbe - stroški postopka
Tožnik je v predmetni zadevi vložil tožbo zaradi molka organa v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, kar predstavlja glavno zahtevo v upravnem postopku. Zahteva za povrnitev stroškov v upravnem postopku pa predstavlja akcesorno zahtevo. Tožnik je sodišču sporočil, da je z odločbo pritožbenega organa zadovoljen, zato je na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1. Glede na dejstvo, da je pritožbeni organ izdal odločbo šele po pozivu tožnika v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, sodišče ocenjuje, da je bila tožba zaradi molka pritožbenega organa v predmetni zadevi potrebna, zato je tožnik v skladu s četrtim in petim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka.
brezplačna pravna pomoč - sposobnost biti stranka - stalni skrbnik - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - zavrženje tožbe
Z vročitvijo izpodbijanega sklepa tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. Pozivanje k morebitni odobritvi tožbe bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje, za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - postavitev začasnega zastopnika
Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Navedeno pomeni, da bi lahko tožnik opravljal pravdna dejanja v tem upravnem sporu le po svojem zakonitem zastopniku. Tožnik pa je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, za kar pa ni procesno sposoben.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe prosilca z dopisom pozvati, da se izjasni, za katere ostale predmete po posameznih šolskih letih zahteva podatke.
URS člen 22, 34. ZIntPK člen 11, 11/2, 13, 13/5, 13/7, 15, 15/1, 16. ZUS-1 člen 4, 66.
subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - zaključne ugotovitve - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do izjave - sodelovanje v dokaznem postopku
Zakonitost zaključnih ugotovitev ni odvisna le od materialne zakonske podlage v petem odstavku 13. člena ZIntPK, temveč tudi od tega, ali je bil izdan v skladu s predpisanim postopkom, s čimer je tožniku zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Zakonodajalec s prvim odstavkom 11. člena ZIntPK Komisiji za preprečevanje korupcije ni dal pooblastila za avtonomno predpisovanje postopkovnih določb, temveč zgolj za podrobnejšo ureditev načina njihovega izvrševanja.
Komisija med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek ugotovitev v izjasnitev, in objavo ugotovitev na svoji spletni strani, ne sme opravljati nobenih nadaljnjih postopkovnih dejanj (torej nadaljevati postopka), niti razlogov svojih ugotovitev dopolnjevati s takimi, o katerih se obravnavana oseba ni mogla opredeliti. Z drugačnim ravnanjem je očitno kršena temeljna procesna pravica obravnavane osebe do izjasnitve.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe v tej zadevi se je iztekel dne 17. 1. 2015. Ker je bila to sobota, je ob upoštevanju ureditve tako v ZUP, kot tudi v ZPP, treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče v soboto, ampak s potekom prvega prihodnjega delavnika. Ker je bilo to v ponedeljek, 19. 1. 2015, je tožba tožnika, vložena dne 20. 1. 2015, prepozna, zato jo je sodišče zavrglo.
URS člen 22. ZUS-1 člen 4. ZIntPK člen 4, 13, 15. ZUP člen 9.
upravni spor - poseg v človekove pravice - ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije - varstvo integritete in preprečevanje korupcije - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do enakega varstva pravic - načelo zaslišanja stranke
Izpodbijani akt je bil izdan na podlagi 13. člena ZIntPK. Slednji podrobno ureja postopek za sprejem in objavo zaključnih ugotovitev. Komisija pri svojih postopkih, skladno z določbo 15. člena ZIntPK, če s tem zakonom ni določeno drugače, uporablja ZUP. Komisija svoje poslovanje uredi s poslovnikom in drugimi splošnimi akti (11. člen ZIntPK). Iz navedenega sledi, da mora komisija pri svojih postopkih primarno uporabljati procesna pravila ZIntPk, subsidiarno pa pravila ZUP. Procesna vprašanja lahko drugače kot ZUP ureja le zakon, ne pa podzakonski akt-poslovnik. Zato je torej zmotno stališče tožene stranke, da se zaradi specifičnosti predmetnega postopka kot nadzornega postopka, pri tem postopku ne uporabljajo pravila ZUP, ki veljajo za odločanje v upravnih zadevah.
Upoštevajoč določbo sedmega odstavka 13. člena ZIntPK, bi, po presoji sodišča, morala tožena stranka, pred objavo, tožniku posredovati v izjasnitev tudi dopolnjen osnutek, tako da bi se tudi o navedbah v dopolnjenem osnutku lahko izjasnil. Ker tega ni storila, tožnik ni imel možnosti, da bi se izjasnil o naknadnih dejstvih in okoliščinah, ki lahko vplivajo na odločitev. To pomeni, da v postopku niso bile upoštevane vse v 13. členu ZIntPK določene procesne določbe, ki pomenijo izpeljavo načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Ker je torej bila tožniku kršena pravica do izjave, je izpodbijani akt iz tega razloga nezakonit.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica - stavbna zemljišča - vrednotenje podržavljenih zemljišč
Podjetje – tedaj B. d.d. - je pridobilo lastninsko pravico na predmetnih zemljiščih z zaključenim postopkom lastninskega preoblikovanja po ZLPP (in pravne posledice zaključka lastninskega preoblikovanja podjetja so razvidne iz vpisov v sodnem registru), zato tožnica na drugačno presojo sodišča ne more vplivati z navedbami, da družba A. d.d. pri predmetnih nepremičninah v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske pravice.
Pravni status podržavljenih zemljišč kot stavbnih bi tožnica lahko dokazala le, če bi dokazala, da so bila v času podržavljenja (l. 1947) opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje.
Tožnica, ki se z ugotovitvami ministrstva ni strinjala, je drug način ugotavljanja sedanje vrednosti podržavljenih zemljišč v postopku tudi predlagala, med drugim z dokazovanjem z izvedencem, vendar njenemu dokaznemu predlogu kot nepotrebnemu organ ni sledil. Neupoštevanje take strankine pravice pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri kandidata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V postopkih za izvolitev oziroma imenovanje sodnikov je sodno varstvo zagotovljeno v skladu z 21.a členom ZSS zoper predlog za izvolitev iz 21. člena ZSS oziroma odločbo o imenovanju iz 21. člena ZSS. Zato obvestilo o neizbiri kandidata ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Namen in obseg prostega preudarka izhajata iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano. Namen prostega preudarka, danega sodnemu svetu v postopkih izvolitev oziroma imenovanj sodnikov, je v tem, da se na ta način izbere najprimernejši kandidat za zasedbo prostega sodniškega mesta, pri tem pa je obseg prostega preudarka zamejen s kriteriji, ki so določeni v 28. in 29. členu ZSS. Po presoji sodišča je bil v izpodbijanem aktu prosti preudarek uporabljen v skladu z namenom, za katerega je določen, iz obrazložitve odločbe pa so razvidne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za sprejeto odločitev. Na tej podlagi sodišče zaključuje, da meje prostega preudarka niso bile prekoračene.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo Sodnega sveta o neizbiri kandidata na mesto sodnika ni upravni akt v smislu določb ZUS-1. Tudi ZSS ne določa, da bi bilo zoper obvestilo dopustno sprožiti upravni spor.
Odločitev o tem, da je določeni kandidat najbolj primeren za zasedbo razpisanega sodniškega mesta in se ga predlaga Državnemu zboru v imenovanje, je akt o izbiri, ki temelji na z zakonskimi okviri določeni diskreciji Sodnega sveta. To izhaja iz četrtega in petega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.
Sodni svet je avtonomen pri izbiri (ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, ni dolžan izbrati kandidata, ki izpolnjuje formalne pogoje), zato tudi lahko določi, kako bo postopek (kolikor ni izrecno urejen z zakonom) vodil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - plačilo odškodnine zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja - preuranjena tožba
Za uveljavljanje tožbe zaradi odškodnine zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja mora biti izpolnjena procesna predpostavka, in sicer, da je pred tem vložen predlog za poravnavo pri državnem pravobranilstvu v smislu 19. člena ZVPSBNO. Tožena stranka pa je pravilno ugotovila, da je tožba preuranjena ter zato nedopustna.
DDV - pravica do odbitka DDV - z utajo DDV povezane transakcije
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je sporne dobave opravil tožnik sam s svojimi delavci. Tožnik v predmetnem postopku ni izkazal, da bi obravnavane storitve izvedli dobavitelji. Navedeno pa izhaja tudi iz ugotovljenih neskladij podatkov iz dokumentov „delovna poročila“ v primerjavi z „evidenco prisotnosti po posameznih mesecih“.
davčna izvršba - izvršilni naslov - odmera dohodnine za leto 2006 - pravica do odmere davka - zastaranje - prehodne določbe zakona
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb ZDavP-1 o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere se šteje tudi določba 125. člena ZDavP-2 o zastaranju.
Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilca za mednarodno zaščito člen 7. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1. ZMZ člen 51. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - začasna odredba
Tožena stranka pojasnjuje, da bo le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, dokler se ne bo odločilo o njegovi prošnji, kar bi torej smiselno lahko pomenilo tudi, da je dopustna omejitev gibanja prosilcem za azil že tudi zgolj iz razloga, ker so prosilci za mednarodno zaščito. Takega pomena pa ni mogoče pripisati niti določilu 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ niti določilom 2. alineje 1. odstavka 51. člena.
Tožnik ni niti zatrjeval niti dokazoval škode, ki bi mu nastajala z omejitvijo gibanja na območju Azilnega doma, zato je sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe izpodbijani sklep izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani. Gibanje je še vedno omejeno, čeprav brez posega v njegovo osebno svobodo.
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.