brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člena ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - izrek odločbe - izrek odločbe organa druge stopnje
Tožena stranka v izreku svoje odločbe ni odločila o pritožbi, in je, namesto da bi presodila pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, (ponovno) odločila o predmetu postopka in zahtevku tožnika. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe sicer izhaja, da je tožena stranka odločala o pritožbi, vendar pa o njej ni odločila v izreku odločbe.
ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja RS 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 122, 127a, 127a/3.
mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - kršitev obveznosti poročanja - vračilo sredstev
V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik do 31. marca 2014 ni oddal poročila o doseganju ciljev na kmetiji, tega pa tudi v pozivu za predložitev tega poročila ni storil. Kot sam navaja, je to storil šele kasneje, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ker tožnik predmetnega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti del prejetih sredstev.
denacionalizacija - družbi podržavljeno premoženje - upravičenec do denacionalizacije
Za javno trgovinsko družbo v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi po prenosu premoženja na delniško družbo imela v lasti kakršnokoli premoženje, ki bi lahko bilo predmet podržavljenja.
Ugotovitve, da je bilo premoženje podržavljeno delniški družbi, po presoji sodišča ne more postaviti pod vprašaj niti Odločba Okrajne zaplembene komisije, ki se sicer glasi na zaplembo premoženja javne trgovinske družbe. V obravnavani zadevi je do podržavljenja namreč prišlo že s samo uveljavitvijo Odloka AVNOJ - torej v času, ko je bilo premoženje javne trgovinske družbe že preneseno na delniško družbo, ki jo je zato treba šteti za družbo, katere premoženje je bilo podržavljeno.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila - podlaga za odmero nadomestila - inšpekcijska odločba - izrek odločbe
Podlaga za izdajo odločbe o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je pravnomočna odločba inšpekcijskega organa. Upravni organ je vezan na v tej odločbi ugotovljen nedovoljen poseg v prostor in na pravnomočno ugotovljeno ugotovitev inšpekcijskega organa o tem, kdo je inšpekcijski zavezanec, dolžan pa je na podlagi določbe 157. člena ZGO-1 izvesti ugotovitveni postopek in v njem izdati samostojno odločbo. Gre za odločbo, ki investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje nalaga obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, zato mora imeti vse v določbi 213. člena ZUP zahtevane lastnosti. Izrek odločbe mora biti torej določen, kar v tem primeru pomeni, da mora vsebovati, poleg podatkov o zavezancu za plačilo nadomestila, tudi podatke o nedovoljeni gradnji, na katero se plačilo nadomestila nanaša.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev oblike brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Iz tožnikovih navedb tako v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč kot v tožbi izhaja, da ima več nerešenih spornih vprašanj z najemodajalko, ki pa jih ne more ustrezno pravno kvalificirati. Za takšen primer ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno prav proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahtevni objet - vzdrževalna dela
Za vzdrževalna dela je bistveno, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtev. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka zgradila nov objekt namesto prejšnjih treh objektov, tako da je postavila novo konstrukcijo z nosilnimi stenami ter armiranima betonskima ploščama. Navedenih del pa ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela v skladu z ZGO-1.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - nadaljnje dovoljenje za prebivanje z drugačnim namenom - rok za vložitev vloge
Na isti dan, ko je prejel sodno odločbo Vrhovnega sodišča, je tožnik podal prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, kar tudi z vidika štetja rokov po dnevih iz 1. in 2. odstavka 100. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZTuj-2 ni prepozno. Tožena stranka njegove prošnje zato ne bi smela zavreči.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Ugotovitev organa za BPP, da je tožnica v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžna povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani (do višine prejetega premoženja v zadevi P 56/2008), je pravilna. Vendar pa je pravica terjati izpolnitev obveznosti vračila tega zneska po določbi prvega odstavka 336. člena OZ že zastarala.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - v času odločanja veljaven predpis
Šele upravno-sodna praksa je utrdila stališče in razlago, da v veliki večini primerov organ odloča po zakonu v času odločanja, ne pa v času vložitve vloge, pri čemer v določenih vrstah zadev lahko zakonodajalec izrecno določi, da velja drug predpis kot pa tisti, ki je v veljavi v času odločanja, med tem ko je določene izjeme vpeljala tudi upravno-sodna praksa zaradi nujnosti varstva pravic strank. Vendar pa tožnik ni uspel izkazati in utemeljiti nujnosti uporabe omenjene izjeme tudi v konkretnem primeru.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - oddaljenost kmetijskih zemljišč - zemljišča v lasti zakoncev
Pri besedni zvezi „v lasti zakonskega para“, kot ga opredeljuje prvi odstavek 2. člena ZDKG, gre za dejansko situacijo lastništva izključno enega od zakoncev, se pa z nepremičninami skupno gospodari oziroma na njih opravlja skupna gospodarska dejavnost.
Zemljišča v k.o. Č. tudi po presoji sodišča z gospodarsko enoto (kmetijo) v k.o. A. predstavljajo enovito kmetijsko gospodarstvo. Sama oddaljenost nepremičnin ni ovira za določitev enotne zaščitene kmetije, ker gre pri zemljiščih v k.o. Č. pretežno za gozd oziroma gozdno zemljišča (kar izhaja tudi iz mnenja Zavoda za gozdove), za katerih obdelavo neposredna bližina prvotno zaščitene kmetije ni potrebna.
ZGO-1 člen 3, 158. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 6, 6/2, 6/3. ZGPro-1 člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - napihljiv šotor - izjava o skladnosti - gradnja na varovanem območju
Upravna organa sta pravilno ugotavljala, ali napihljivi šotor izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki določa, da je poleg enostavnih objektov iz priloge 2 te Uredbe, enostaven tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pravilno presodil, da sporni objekt pogoju iz navedene določbe ne ustreza, ker ne izpolnjuje pogoja iz 6. člena ZGPro-1.
Investitor je predložil kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je bilo izdano po izdaji prvostopenjske odločbe. To soglasje po presoji sodišča ne predstavlja soglasja, predvidenega v tretjem odstavku 6. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ampak gre za soglasje, ki ga mora investitor predložiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi, ko se sporna gradnja nahaja na varovanem območju, bi namreč iz soglasja moralo izrecno izhajati, da se izdaja kot soglasje za postavitev enostavnega objekta.
ZPOmk-1 člen 6, 18, 24, 29, 29/4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PEU) člen 101.
usklajeno ravnanje - javno naročanje - skupna ponudba - cilj skupne ponudbe - omejevanje konkurence - usklajeno določanje cen - sklep o preiskavi - razširitev postopka - vpogled v spis
Dokaz, da je bil cilj sporazuma omejevanje konkurence, bi bila lahko le nesporna ugotovitev, da bi pogoje javnega razpisa lahko zadovoljila vsaka stranka postopka s samostojno ponudbo, pri čemer bi bilo treba ovreči trditve tožnika da zaradi obsežnosti in zahtevnosti ne more oddati samostojne ponudbe. Podjetja so kot razlog za oddajo skupne ponudbe navajala tudi razpršitev poslovnega tveganja. Zavrnitev tega razloga zgolj z navedbo višine letnega prometa glede na predložene dokaze, ne da bi se ovrednotilo vpliv zatrjevanega na letni promet, ne zadostuje.
Iz sklepa o preiskavi jasno izhaja, kdo in kje mora omogočiti opravo preiskave, predmet preiskave (posle in dejavnosti, povezane z oddajo ponudb v postopkih oddaje javnih naročil za dobavo pisarniškega materiala za potrebe državnih organov Republike Slovenije in javne uprave) in razlog oprave preiskave. V izreku je toženka tudi določila način izvrševanja preiskave in pri tem v celoti sledila drugemu odstavku 29. člena ZPOmK-1, saj je predvidela le ukrepe, določene v tej določbi, v nadaljevanju pa še podrobneje opredelila predmet in namen preiskave, z opredelitvijo kršitve glede na zakonsko določbo ter do sedaj ugotovljeno dejansko stanje od uvedbe postopka dalje.
Toženka je kljub dopolnjenim dejanskim ugotovitvam lahko izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem izdala nov sklep o uvedbi preiskave, saj je PRD vseboval tudi ugotovitve v zvezi z oddajo prikrojenih ponudb.
Sklepa o odložitvi pravice do vpogleda v spis ni treba obrazložiti, ker zoper sklep stranka nima sodnega varstva. Odložitev pravice do vpogleda v spis pa tudi ne krši pravice podjetij do obrambe, saj v vsakem primeru pridobijo možnost vpogleda z vročitvijo povzetka relevantnih dejstev.
DDV - vračilo DDV - pravica do popravka DDV - zavrnitev vloge za vračilo DDV
Po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča v zaključenem stečajnem postopku ali uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Navedeni inštitut po ZDDV-1 se uporabi lahko le v primeru, da gre za prodajalca oziroma dobavitelja, ki je davčni zavezanec. Zato tožnik kot fizična oseba po prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika ni upravičena oseba do popravka DDV, ki ga je obračunal v času opravljanja registrirane dejavnosti, ne glede na to, da gre v obeh primerih za fizično osebo, kot poudarja tožnik in kljub temu, da je ob prenehanju dejavnosti poravnaval vse obveznosti.
V obravnavanem primeru je toženka lahko kljub dopolnjenim dejanskim ugotovitvam izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem izdala nov sklep o uvedbi postopka (oz. razširitev sklepa o uvedbi postopka), saj je PRD vseboval tudi ugotovitve v zvezi z oddajo prikrojenih samostojnih ponudb, gre pa za isti očitek, razdelitev trga pisarniškega materiala med strankami postopka. Logična pa je tudi utemeljitev toženke v točkah 526 – 530 izpodbijane odločbe, da gre v obravnavani zadevi za enotno, kompleksno in trajajočo kršitev, ki se je končala novembra 2012.
Toženka je v času do oprave nenapovedane preiskave pridobila dokaze, ki so kazali na obstoj kršitve določbe 6. člena ZPOmK-1, je pa predhodno v sklepu o uvedbi postopka utemeljila, da iz podatkov, ki jih ima izhaja verjetnost kršitve 6. člena ZPOmK-1, potrebovala pa je podatke - dokumente, ki so jih posedovale stranke postopka, ki jih do roka izvedene preiskave niso predložile samostojno, zato je iz razloga, ker je kršitev 6. člena ZPOmK-1 ena od najhujših kršitev konkurenčnega prava, imela podlago za opravo tudi nenapovedane preiskave.
Kljub temu, da sklenitev skupne ponudbe sledi legitimnemu cilju - zadovoljitvi pogojem javnega razpisa, to ne izključuje, da je bil cilj strank omejevanje konkurence, vendar je v tem primeru treba ta cilj omejevanja dokazati.
Dokaz, da je bil cilj sporazuma omejevanje konkurence, bi bila lahko le nesporna ugotovitev, da bi pogoje razpisa lahko zadovoljila vsaka stranka postopka s samostojno ponudbo, pri čemer bi bilo treba ovreči trditve, ki jih je tožnica dokazovala v odgovoru na PRD.
dohodnina - odmera dohodnine - plača - prispevki za socialno varnost - povezane osebe
Tožnica je zoper informativni izračun dohodnine za leto 2010 ugovarjala, da ji del dohodka s strani družbe A. ni bil izplačan, temveč so bili zaradi upoštevanja pokojninske dobe od dohodka plačani samo prispevki za socialno varnost za obdobje od 1994 do 1998 ter da se zato obračunane plače od teh prispevkov pri odmeri dohodnine ne bi smelo upoštevati. Tudi sodišče ji pri tem ne more slediti. Izplačevalec dohodka, družba A. d.o.o., je bil ob predaji REK obrazca poleg plačila obveznih prispevkov za socialno varnost dolžan tožnici izplačati tudi osebni dohodek in akontacijo dohodnine. Obveznost oddaje obračuna REK nastane ob izplačilu dohodka in tožnica je kot povezana oseba omenjene družbe to vedela. Kot povezana oseba pa se je tudi po prenehanju delovnega razmerja v omenjeni družbi (lahko) dogovorila, da ji le-ta plača razliko manjkajočih prispevkov za obdobje od leta 1994 do 1998 brez neto izplačila dohodka. S tem dogovorom se je odpovedala izplačilu neto plače, medtem ko ji je bila bruto plača dejansko dana na razpolago. Na podlagi obstoječe zakonske ureditve ni mogoče obračunati prispevkov za socialno varnost od plače, pri tem pa ne obračunati akontacije dohodnine. Glede neto plače pa je mogoče, da je plačana, da se ji je prejemnik odpovedal ali pa da obstaja o tem spor med prejemnikom in izplačevalcem. Okoliščine konkretnega primera, tudi povezanost oseb in vloga, ki jo je tožnica imela v družbi A. (družbenica, direktorica), utemeljujejo ugotovitev, da se je tožnica delu neto plače odpovedala.
DDV - vračilo DDV - pravica do popravka DDV - zavrnitev vloge za vračilo DDV
Pravico do popravka DDV lahko uveljavljajo le davčni zavezanci po ZDDV-1. Davčni zavezanec, ki je prenehal obstajati, nima več statusa zavezanca za DDV, zato ne more popraviti (zmanjšati) zneska obračunanega DDV. Po ZDDV-1 fizična oseba ne more popravljati obračunanega zneska DDV v obračunu DDV-O.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - tožbena novota
Tožnica in njen družinski član že z višino dohodka presegata limit za dodelitev BPP, zato se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugih dohodkov in prejemkov, niti v presojo drugega premoženja tožnice in njene družine.