zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - predlagatelj postopka preveritve pogojev - obrazložitev odločbe
Ker v primeru preveritve pogojev za zaščito kmetije ne gre za upravljanje in razpolaganje z dediščino, ampak za določitev statusa premoženja, ki je predmet dedovanja, gre pravica predlagati preveritev, ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščito (tudi ob tem, da so interesi dedičev za zaščito večkrat nasprotni) tudi le posameznim dedičem. Dediči niso nujni sosporniki, morajo pa imeti možnost sodelovanja v postopku.
Po drugem odstavku 4. člena ZDKG se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra. Kako so bili ti podatki pri ugotavljanju pogojev za določitev zaščitene kmetije izpolnjeni, upoštevani, pa mora biti iz obrazložitve odločbe, da ta zadosti standardu obrazloženosti iz 214. člena ZUP, razvidno. To pomeni, da mora biti razvidno, katera kmetijska in gozdna zemljišča so bila upoštevana ter kako, in sicer morajo biti vse posamezne upoštevane nepremičnine opredeljene z navedbo parcelne številke, katastrske občine, dejanske rabe v zemljiškem katastru in površine ter (pri kmetijskih zemljiščih) bonitete.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo enakosti
Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.
ZP-1 člen 18, 18/2, 57c. ZDavP-2 člen 143, 146, 156.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - obročno plačilo globe - plačilo polovice izrečene globe - obročno plačilo polovice izrečene globe
Iz drugega odstavka 18. člena ZP-1 ne izhaja, da je mogoče vložiti zahtevo za obročno plačilo polovične globe. Tudi 57.c člen ZP-1 je jasen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe v omenjenem roku, mora plačati celotni znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu, brez kakršnihkoli izjem. Glede na povedano tožnik ugodnosti plačila polovične izrečene globe na dan, ko je polovično globo plačal, ni več imel. Zato davčni izvršbi neutemeljeno ugovarja iz razloga, češ da je sporni znesek že poravnal.
trgovanje s fitofarmacevtski sredstvi - dovoljenje za vzporedno trgovanje - izdaja dovoljenja - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru oba upravna akta ne izpolnjujeta pogojev, ki jih za upravni akt določa prvi odstavek 214. člena ZUP. Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov. Prav tako ne vsebuje navedb o dokazih, na katere je ugotovljeno dejansko stanje oprto. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi katerih kemijskih analiz je upravni organ ugotovil, da obravnavani FFS nista identični in na podlagi katerih konkretnih dokumentov hrvaškega organa je prvostopenjski organ ugotovil, da FFS nista identični v smislu tretjega odstavka 52. člena Uredbe 1107/2009/ES.
ZIKS-1 člen 8, 15, 48. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 37, 37/5.
delo obsojencev - prenehanje pravic iz dela - razlogi za prenehanje pravic iz dela - neupravičen izostanek z dela - vpis odločitve v osebni načrt
Tožnik se v tožbi sklicuje na napačno ugotovljeno dejansko stanje, hkrati pa ne oporeka dejstvu, da je izostal iz dela od 27. 10. 2014 do 11. 11. 2014, kar je vsekakor več kot pet dni, kolikor jih zahteva Pravilnik o izvrševanju kazni zapora za prenehanje pravic iz dela. Zato je odločitev tožene stranke o prenehanju pravic iz dela tožniku z dnem 12. 11. 2014 pravilna in zakonita.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaključki pritožbenega organa ne dajejo zadostne podlage za očitek, da je tožnik sodeloval pri davčni goljufiji, kar naj bi bil razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV (4. pogoj iz 11. točke te obrazložitve) od spornih dveh računov. Tožnik se v tožbi sklicuje, da je bil DDV od navedenih dveh računov plačan, zaradi česar obstaja nepojasnjeno, kakšno davčno ugodnost naj bi tožnik z akceptiranjem spornih dveh računov sploh pridobil. Zato bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku dopolniti ugotovitveni postopek tudi v tej smeri in se opredeliti do tožnikovega subjektivnega elementa (sodelovanja pri davčni goljufiji), glede česar mora tožniku dati tudi možnost, da se v zvezi s tem izjasni.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Po prvem odstavku 62. člena ZZRZI so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvota). Kvota je glede na registrirano področje glavne dejavnosti delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev.
Pri obremenitvi tožeče stranke, ki po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N), ne gre za kršitev določb ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - sprememba namembnosti - poseg v skupne dele - soglasje solastnikov - pravica graditi - stroški pritožbenega postopka
Ni sporno, da je solastnikov objekta, ki se rekonstruira, več, zato je ugotovitev, da v postopku niso bila predložena soglasja vseh etažnih lastnikov, ključna za zavrnitev zahteve tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja, ki tako ni uspela izkazati pravice graditi.
Na podlagi določbe prvega odstavka 241. člena ZUP je imela pravico odgovor na pritožbo podati tudi A.A. in v posledici tega tudi pravico do povrnitve stroškov, ki so ji zaradi tega nastali. Le tako je namreč imela možnost izpodbijati razloge, ki jih je v pritožbi uveljavljala tožeča stranka in na ta način v odgovoru opozoriti na vse okoliščine upravne zadeve.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9, 10b, 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - območje izjemne ugodnosti lokacije - načelo enakosti - exceptio illegalis
Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.
Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Vse posamezne okoliščine, ki jih glede ravnanja odvetnice tožnik še posebej izpostavlja v tožbi in meni, da niso bile upoštevane oziroma ne v zadostni meri, je sodišče v sodbi III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014 (že) upoštevalo ter ocenilo njihov pomen za izid posameznega pravdnega postopka, namreč da nevestno ravnanje odvetnice v nobenem primeru ni bilo razlog za neuspeh tožnika. Organ za BPP tako ni imel razloga, da takim prepričljivo utemeljenim ocenam ne bi sledil.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - javna dražba - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - prenos lastninske pravice
Lastninska pravica na nepremičnini na tožnika (še) ni bila prenesena, zaradi česar tožnik ne more z uspehom uveljavljati, da je predkupni upravičenec po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ in je bila zato odločitev organa pravilna. Stranka z interesom je namreč izkazala, da ima status kmeta in da ima v lasti sosednjo nepremičnino.
dodelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - onemogočena uporaba frekvenčnega spektra
Tožnikove trditve o grozeči težko popravljivi škodi so neizkazane, saj navedb o nemožnosti oziroma bistveno zmanjšani možnosti opravljanja telekomunikacijskih storitev ni oprl na konkretno podana relevantna dejstva, za katera bi predložil tudi dokaze, ter zatrjevanega bistvenega zmanjšanja obsega dejavnosti ni finančno ovrednotil ter tega podatka predstavil v razmerju do njegovih povprečnih doseženih letnih prihodkov oziroma do njegovega povprečnega doseženega letnega poslovnega izida (kar bi bili podatki, s katerimi bi bilo mogoče izkazati ogroženost tožnikovega poslovanja sploh in obstoja). Predvsem pa so ostale neizkazane tožnikove trditve o grozeči škodi že glede na odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki je po vsebini (že) začasna odredba, da se odločba o dodelitvi spornih frekvenc tožniku z dne 8. 4. 2008 do končanja obnovljenega postopka izvršuje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - prodaja nepremičnin pred podržavljanjem
Lastninski dokazi, ki se nahajajo v upravnih spisih, izkazujejo, da je tožnica prodala sporni zemljišči pred podržavljenjem, kar ne glede na v aktu o podržavljenju navedeni zemljišči in neizvršitev neposredno kupne pogodbe iz leta 1939 v zemljiški knjigi pomeni, da tožnica do vračila teh zemljišč po ZDen ni upravičena, ker ji ti nista bili podržavljeni. Obravnavani zemljišči tako ne moreta biti predmet podržavljenja, ker v času podržavljenja nista bili (več) v lasti pravne prednice tožnice. S tem pa je tudi izkazano, da bi bila tožnica obogatena, če bi ji bilo premoženje, ki ji ni bilo podržavljeno, vrnjeno v obravnavanem postopku denacionalizacije.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi in posledično s tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe, ki je bila tožeči stranki izdana na podlagi 175. člena ZDavP-2. Uveljavljajo se lahko le ugovori, ki se nanašajo na izvršbo. Tožeča stranka ugovarja obstoju terjatve po sklepu o davčni izvršbi na terjatev dolžnika in s tem (posredno) zakonitosti izvršilnega naslova. To niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v tem postopku, temveč gre za ugovore, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato jih že davčni organ utemeljeno zavrne kot nepomembne za izpodbijano odločitev, iz istih razlogov pa enake tožbene ugovore zavrača tudi sodišče.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Tožnik, ki je bil takrat še mladoletni otrok, je skupaj z družino Republiko Slovenijo zapustil 31. 10. 1991. Njegova odsotnost iz države tako ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča dne 26. 2. 1992, ker je tožnik skupaj s starši že pred tem zapustil Slovenijo.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep po določbah ZUS-1 ni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Ker je tožnik zapustil Slovenijo skupaj z družino že 31. 10. 1991, ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča. Tožnik niti ni izkazal nobenih določenih aktivnosti, da bi se vrnil sam ali z družino in nadaljeval življenje v Sloveniji. Tudi zatrjevanja, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanje pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker mu je bilo zaradi članstva v JLA za daljše obdobje prepovedano vstopiti v državo Slovenijo, niti navedbe, da se mu iz tega razloga neupravičeno nalaga breme dokazovanja, sodišče ne more upoštevati kot relevantnih tožbenih ugovorov, ker za to nima pravne podlage.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - podporni zid - vzdrževalna dela
Vrste enostavnih objektov so navedene v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki med enostavne objekte uvršča tudi podporne zidove, kjer konstrukcija med dvema višinama zemljišča preprečuje premik višinske razlike med zemljiščema do 0,5 m. Ker v zadevi ni sporno, da znaša višinska razlika med zemljiščema cca 1,60 m, sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani odločbi, da bi si morala tožeča stranka za gradnjo podpornega zidu pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker si tega ni pridobila, se ne more uspešno sklicevati na izvedbo vzdrževalnih del, ki so opredeljena v določbi 10., 10.1 in 10.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tudi po presoji sodišča izvedba vzdrževalnih del predpostavlja, da gre za vzdrževanje objekta, ki je zgrajen skladno z določbami ZGO-1.
DDV - dodatna odmera DDV - z namenom uveljavljanja davčnih ugodnosti izdan račun - poslovno sodelovanje - dokaz z listinami
Poslovno sodelovanje, če le-to res obstoji, se zlahka dokazuje z listinami, poslovno korespondenco itd. Običajno je tudi, da se na koncu takega poslovanja preverijo opravljene storitve oziroma dobave. Ker v primeru spornega računa ni bilo tako, se sodišče strinja z davčnima organoma, da je tožnik z akceptiranjem neverodostojne poslovne listine od poslovno neobstoječega zavezanca nezakonito izkazoval terjatev za vstopni DDV in s tem na nezakonit način zniževal svojo davčno obveznost oziroma uveljavljal vračilo vstopnega DDV.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - odločitev sodišča
Tožnikova tožba zaradi molka organa druge stopnje je utemeljena. Sodišče je zato v skladu z 69. členom ZUS-1 in tožnikovim predlogom toženki naložilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti v roku 90 dni od prejema te sodbe, po stanju davčnega spisa na dan izdaje te sodbe. Sodišče je navedeni rok določilo uradoma, na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, kot primeren glede na težavnost in obsežnost zadeve.