ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Po prvem odstavku 62. člena ZZRZI so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvota). Kvota je glede na registrirano področje glavne dejavnosti delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev.
Pri obremenitvi tožeče stranke, ki po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N), ne gre za kršitev določb ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo enakosti
Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.
V obravnavani zadevi je sporno navajanje tarifnih številk Odvetniške tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi, veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa. Prvostopenjski organ bi se moral do priglašenih stroškov pooblaščenca tožnika, opisno navedenih v stroškovniku pritožbe z dne 13. 11. 2014, opredeliti in jih ovrednotiti, skladno s pravilno tar. številko veljavne OT, ter jih tožniku, glede na uspeh pritožbe z dne 13. 11. 2014 (s pritožbo je tožnik uspel), priznati v ustrezni višini.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9, 10b, 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - območje izjemne ugodnosti lokacije - načelo enakosti - exceptio illegalis
Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.
Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.
Z izpodbijano odločbo je bila tožnici prepovedana uporaba nepoštene poslovne prakse, ki jo je tožnica uporabljala pri oglaševanju v svojih katalogih, časopisih, na TV in na njeni spletni strani, v katerih pod sloganom: „Nikjer ceneje“, kjer je pod njim navedeno: „teh izdelkov ne boste nikjer našli ceneje kot v trgovinah A. in B.“ Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZVPNPP se poslovna praksa šteje za zavajajočo med drugim tudi, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti. Zavajajoče oglaševanje je predvsem tisto, ki pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem, zanj pomembnem dejstvu, pred sklenitvijo posla. V konkretnem primeru je bilo za potrošnika pomembno dejstvo cena oglaševanega izdelka.
DDV - dodatna odmera DDV - z namenom uveljavljanja davčnih ugodnosti izdan račun - poslovno sodelovanje - dokaz z listinami
Poslovno sodelovanje, če le-to res obstoji, se zlahka dokazuje z listinami, poslovno korespondenco itd. Običajno je tudi, da se na koncu takega poslovanja preverijo opravljene storitve oziroma dobave. Ker v primeru spornega računa ni bilo tako, se sodišče strinja z davčnima organoma, da je tožnik z akceptiranjem neverodostojne poslovne listine od poslovno neobstoječega zavezanca nezakonito izkazoval terjatev za vstopni DDV in s tem na nezakonit način zniževal svojo davčno obveznost oziroma uveljavljal vračilo vstopnega DDV.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - podporni zid - vzdrževalna dela
Vrste enostavnih objektov so navedene v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki med enostavne objekte uvršča tudi podporne zidove, kjer konstrukcija med dvema višinama zemljišča preprečuje premik višinske razlike med zemljiščema do 0,5 m. Ker v zadevi ni sporno, da znaša višinska razlika med zemljiščema cca 1,60 m, sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani odločbi, da bi si morala tožeča stranka za gradnjo podpornega zidu pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker si tega ni pridobila, se ne more uspešno sklicevati na izvedbo vzdrževalnih del, ki so opredeljena v določbi 10., 10.1 in 10.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tudi po presoji sodišča izvedba vzdrževalnih del predpostavlja, da gre za vzdrževanje objekta, ki je zgrajen skladno z določbami ZGO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - sprememba namembnosti - poseg v skupne dele - soglasje solastnikov - pravica graditi - stroški pritožbenega postopka
Ni sporno, da je solastnikov objekta, ki se rekonstruira, več, zato je ugotovitev, da v postopku niso bila predložena soglasja vseh etažnih lastnikov, ključna za zavrnitev zahteve tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja, ki tako ni uspela izkazati pravice graditi.
Na podlagi določbe prvega odstavka 241. člena ZUP je imela pravico odgovor na pritožbo podati tudi A.A. in v posledici tega tudi pravico do povrnitve stroškov, ki so ji zaradi tega nastali. Le tako je namreč imela možnost izpodbijati razloge, ki jih je v pritožbi uveljavljala tožeča stranka in na ta način v odgovoru opozoriti na vse okoliščine upravne zadeve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Vse posamezne okoliščine, ki jih glede ravnanja odvetnice tožnik še posebej izpostavlja v tožbi in meni, da niso bile upoštevane oziroma ne v zadostni meri, je sodišče v sodbi III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014 (že) upoštevalo ter ocenilo njihov pomen za izid posameznega pravdnega postopka, namreč da nevestno ravnanje odvetnice v nobenem primeru ni bilo razlog za neuspeh tožnika. Organ za BPP tako ni imel razloga, da takim prepričljivo utemeljenim ocenam ne bi sledil.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - javna dražba - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - prenos lastninske pravice
Lastninska pravica na nepremičnini na tožnika (še) ni bila prenesena, zaradi česar tožnik ne more z uspehom uveljavljati, da je predkupni upravičenec po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ in je bila zato odločitev organa pravilna. Stranka z interesom je namreč izkazala, da ima status kmeta in da ima v lasti sosednjo nepremičnino.
ZDavP-2 člen 31, 141, 141/1. ZDDV-1 člen 84, 86, 86/4.
davčni inšpekcijski nadzor - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - pristnost računa - brisanje prometa - odločba o prekršku
Predmet tega postopka je izdana odločba o ugotovitvi nepravilnosti, ne pa ugotovitev storjenega prekrška in izrečena sankcija v zvezi z njim, saj je zato pristojen prekrškovni organ in v nadaljevanju sodnik za prekrške, ne pa davčni organ in v nadaljevanju Upravno sodišče. Navedbe tožnika, ki se nanašajo na prekrškovni postopek in na ugotovitve glede izreka o prekrških, so zato za omenjeni postopek nerelevantne.
Tožnik je stranka zgolj v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegovo razrešitev, ne pa tudi v tistem delu postopka, ki se nanaša na imenovanje novega skrbnika. Zato je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo pravilno zavrgel.
V obravnavani zadevi je carinski organ po tretjem odstavku 78. člena CZS imel vsa pooblastila za postopanje, tudi glede pridobitve podatkov o transakcijski vrednosti spornega blaga iz 29. člena CZS. Carinski organ je postopal v okviru uradnega sodelovanja s tujo carinsko administracijo na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o medsebojnem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah. V postopku naknadnega preverjanja spornih računov je bilo ugotovljeno, da so bili priloženi računi izdani v nižjih vrednostih od dejanske vrednosti blaga, kot so jih izdali tuji izvozniki.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 40, 48. Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov člen 43, 43/1.
carina - sprostitev blaga v prost promet - prevoz odpadnega aluminija - nezakonita pošiljka neskupnostnega blaga
Ker gre za nezakonito pošiljko, je potrebno deklarirano blago vrniti nazaj tožniku kot pošiljatelju. Sporni odpadki izvirajo iz Republike Kosovo in se pošiljajo iz Republike Kosovo, ki ni podpisnica Baselske konvencije niti članica OECD, niti niso sklenjeni z njo dogovori iz točk c) in d) prvega odstavka 43. člena Uredbe št. 2913/92. Glede na navedeno gre v obravnavani zadevi za uvoz deklariranih odpadkov, ki je prepovedan oz. gre za nezakonito pošiljko neskupnostnega blaga po definiciji iz člena 2 (35) (f) navedene Uredbe.
trgovanje s fitofarmacevtski sredstvi - dovoljenje za vzporedno trgovanje - izdaja dovoljenja - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru oba upravna akta ne izpolnjujeta pogojev, ki jih za upravni akt določa prvi odstavek 214. člena ZUP. Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov. Prav tako ne vsebuje navedb o dokazih, na katere je ugotovljeno dejansko stanje oprto. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi katerih kemijskih analiz je upravni organ ugotovil, da obravnavani FFS nista identični in na podlagi katerih konkretnih dokumentov hrvaškega organa je prvostopenjski organ ugotovil, da FFS nista identični v smislu tretjega odstavka 52. člena Uredbe 1107/2009/ES.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Tožnik, ki je bil takrat še mladoletni otrok, je skupaj z družino Republiko Slovenijo zapustil 31. 10. 1991. Njegova odsotnost iz države tako ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča dne 26. 2. 1992, ker je tožnik skupaj s starši že pred tem zapustil Slovenijo.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep po določbah ZUS-1 ni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Ker je tožnik zapustil Slovenijo skupaj z družino že 31. 10. 1991, ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča. Tožnik niti ni izkazal nobenih določenih aktivnosti, da bi se vrnil sam ali z družino in nadaljeval življenje v Sloveniji. Tudi zatrjevanja, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanje pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker mu je bilo zaradi članstva v JLA za daljše obdobje prepovedano vstopiti v državo Slovenijo, niti navedbe, da se mu iz tega razloga neupravičeno nalaga breme dokazovanja, sodišče ne more upoštevati kot relevantnih tožbenih ugovorov, ker za to nima pravne podlage.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - odločitev sodišča
Tožnikova tožba zaradi molka organa druge stopnje je utemeljena. Sodišče je zato v skladu z 69. členom ZUS-1 in tožnikovim predlogom toženki naložilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti v roku 90 dni od prejema te sodbe, po stanju davčnega spisa na dan izdaje te sodbe. Sodišče je navedeni rok določilo uradoma, na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, kot primeren glede na težavnost in obsežnost zadeve.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2-, 83/2-3.
Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija v upravnem sporu - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pristojni organ utemeljeno ugotavlja, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnica pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni navedla in ga tudi ni konkretizirala. Navaja samo, da gre za primer, ki v sodni praksi ne obstaja. Pristojni organ sam pri pregledu sodbe pomembnega pravnega vprašanja, o pravilnosti katerega bi bilo treba odločati v reviziji, tudi ni našel. Tudi zelo hude posledice odločitve, v zvezi s katero se vlaga revizija, kot pogoj za revizijo je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Revident mora navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, iz katerih so posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati.