brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ
Tožnik je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu, ne pa v zadevi, v kateri bi bil pristojni organ za odločanje o prošnji Okrožno sodišče v Ljubljani. Izpodbijano odločbo je izdal nepristojen organ.
Za dokazilo o finančni pokritosti naložbe ne zadošča, da investitor zgolj prikaže finančne vire naložbe, temveč mora dokazati, da ima potrebna sredstva tudi že v celoti zagotovljena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - inšpekcijski postopek - vlagatelj pobude - zavrženje tožbe
Z inšpekcijskim nadzorom je bilo ugotovljeno, da očitanih nepravilnosti ni (več) oziroma da so bile le-te odpravljene. Zato je bil z izpodbijanim sklepom postopek inšpekcijskega nadzora pri stranki z interesom ustavljen. Glede na navedeno se v predmetnem postopku torej ni odločalo o pravicah tožeče stranke, saj se je odločalo le o pravicah stranke z interesom. Če pa se ni odločalo o pravicah ali pravni koristi tožeče stranke, potem slednja tudi ne more imeti pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik namreč v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bil stranka (z interesom), temveč le vlagatelj pobude.
Za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev objekta so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Spori glede lastništva tega objekta, ki so v teku, pa na izdajo dovoljenja nimajo vpliva.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - izvršba na podlagi sodne odločbe - zakonita subrogacija
Terjatev je na podlagi izrecne zakonske določbe 46. člena ZBPP, ki določa zakonito subrogacijo terjatev iz naslova stroškov postopka v korist države, prešla na Republiko Slovenijo.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, niti ni dokazala konkretnih aktivnosti, katerih cilj bi bila vrnitev družine v Republiko Slovenijo. Zgolj sklicevanje na objektivne okoliščine vojne, na katere ni mogla vplivati, namreč ne zadošča za dokaz izpolnitve navedenega pogoja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovor zoper sklep o izvršbi - nujno pravno dejanje - fikcija vročitve - načelno pravno mnenje - pritožba - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je za dodelitev BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejela 9. 5. 2015 (fikcija vročitve), zaprosila 18. 5. 2015, to je isti dan, ko je potekel rok za ugovor zoper navedeni sklep, zato tožnica toženki v tožbi neutemeljeno očita zavlačevanje pri odločanju. Pri tem sodišče posebej opozarja na drugi odstavek 36. člena ZBPP, ki določa, da v primerih, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje, prosilec vloži prošnjo za odločanje najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega dejanja.
Fikcija vročitve je v obravnavanem primeru nastopila dne 9. 5. 2015, ko je bila res sobota, torej dela prost dan. Ker pa je od sprejetja in objave načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. 1. 2015, torej tudi v času, ko je v obravnavanem primeru iztekel rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, jasno, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, tožnica ne more uspeti niti s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi niti z vrnitvijo v prejšnje stanje, saj nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet).
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - načelo proste presoje dokazov
Ne drži stališče, da se v postopku po 68. členu ZDavP-2 dejstva ugotavljajo z verjetnostjo. V tem postopku davčni organ ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Ta se skladno z načelom materialne resnice dokazujejo z dokaznim standardom prepričanja, ki po večinskem mnenju teorije izključuje vsak razumen dvom. Verjetna izkazanost kot dokazni standard tudi ne zadošča, ko gre za dokazovanje nižje davčne osnove od ocenjene. Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se namreč verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
premestitev na drugo uradniško delovno mesto - premestitev iz poslovnih razlogov - ukinitev delovnega mesta - imenovanje v nižji naziv - razlogi za premestitev
Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu, prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu.
Inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - veterinarska dejavnost - prepoved opravljanja veterinarske dejavnosti
Res je na podlagi 24. točke 3. člena ZVet-1 lahko zdravilo tudi oksalna kislina, kar bi pomenilo, kot navaja drugostopni organ, da kolikor se oksalna kislina ob ustrezni pripravi uporablja za zatiranje varoje pri čebelah, da gre torej za zdravilo, vendar iz predavanja ne izhaja, pač pa je to le zaključek prvostopnega organa, da je predavanje o učinkovini lahko razumeti kot zavajanje čebelarjev, da se odločijo za nakup oksalne kisline, ki se prodaja kot industrijska kemikalija in ne kot registrirano zdravilo za uporabo v veterinarski medicini.
Ustavitev davčne izvršbe ureja 155. člen ZDavP-2, ki predvideva, da so po tem, ko je že bil izdan sklep o davčni izvršbi, nastopile okoliščine, zaradi katerih je v nadaljevanju treba davčno izvršbo ustaviti. Tožnik razlogov za ustavitev davčne izvršbe ne izkaže. Če pa se ni strinjal s samim sklepom o izvršbi, pa bi moral podati pritožbo zoper navedeni sklep. Institut ustavitve davčne izvršbe namreč ni namenjen temu, da bi se pravna sredstva podvajala, enkrat na podlagi samega sklepa o davčni izvršbi, drugič pa z vložitvijo samostojnega predloga za ustavitev davčne izvršbe.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ponovna zahteva - zavrženje vloge
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je v zadevi edino relevantno, je imel upravni organ podlago, da v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP ponovno vlogo za odobritev pravnega posla zavrže.
gozd - poseg v gozd - graditev objekta - soglasje za poseg v gozd
Podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je tretji odstavek 21. člena ZG, po katerem soglasja za poseg v gozd ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Po isti določbi se pri presoji ogroženosti upošteva vrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
Iz Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Postojna (2011-2020) izhaja, da čebelnjakov v gozdu ni dovoljeno postavljati, njihova postavitev je možna samo na negozdnih površinah v gozdnem prostoru in to v kmetijski in gozdnati krajini v oddaljenosti do 500 m od ureditvenega območja naselja, in sicer tako, da je omogočen direkten dostop do čebelnjaka z gozdne ali javne ceste. Navedenega pogoja pa, kakor izhaja iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke, navedena lokacija ne izpolnjuje, čemur tožeča stranka ne ugovarja in je že iz tega razloga bilo potrebno zavrniti izdajo zahtevanega soglasja.
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - državljanstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
A.A. je imel državljanstvo LRS in jugoslovansko državljanstvo od 28. 8. 1945 do svoje smrti leta 1987, na dan 1. 1. 1960 pa je imel stalno prebivališče v C., Avstrija, kjer je tudi umrl, ni pa jasno, ali je imel (tudi) avstrijsko državljanstvo. Glede na določbe FIP in dejanske okoliščine zadeve, ki izhajajo iz upravnega spisa, je zaključek drugostopenjskega organa o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za bivšega lastnika podržavljenega premoženja pok. A.A. napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, ker je drugostopenjski organ svoj zaključek utemeljil (predvsem) na podlagi nemožnosti pridobitve podatka od pristojnih organov v zvezi z avstrijskim državljanstvom upravičenca.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bilo o zahtevkih, glede katerih tožnik ponovno vlaga prošnjo, že odločeno, je organ na podlagi 4. točke 129. člena ZUP prošnjo tožnika pravilno zavrgel kot nedovoljeno.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - dejanska raba zemljišč - obrazložitev odločbe
Z novelo ZDKG-A, uveljavljeno 13. 4. 2013, je bila dana pravna podlaga za (ponovni) postopek; v določbi 5. člena navedenega zakona je upravnim enotam naložena dolžnost, da v petih letih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverijo, ali kmetije izpolnjujejo pogoje, da se določijo za zaščitene kmetije, pri čemer se prednostno preverijo tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka ali pravnega prometa med živimi. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da je bila z izpodbijano odločbo kršena določba četrtega odstavka 225. člena ZUP in da je bilo s tem protipravno in nedopustno poseženo v tožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
Zakon kriterije za zaščito kmetij določa glede na objektivno primernost zemljišč za kmetijsko in gozdarsko dejavnost; zato se o zaščiti kmetije ne odloča na podlagi trenutne oblike gospodarjenja, temveč na podlagi njene objektivne zmožnosti za kmetijsko in gozdno dejavnost.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
stroški postopka - sodni izvedenec - odmera nagrade sodnemu izvedencu - višina nagrade
Razlogov za nestrinjanje z odmero materialnih stroškov tožnik ne navaja, sodišče pa meni, da je organ pravilno uporabil tretji odstavek 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, glede na dejstvo, da razen priprave mnenja v več izvodih drugih stroškov ni opredelil.
Tožnici je bila izdana odločba o odobritvi sredstev na podlagi Uredbe o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov /2012 in pod pogoji javnega razpisa, in na podlagi določb o stroških promocije, urejenih v Uredbi/2012 in javnem razpisu, ter veljavnih v času nastanka spornih stroškov promocije. To pa pomeni, da je treba uporabiti pravne določbe, veljavne v času nastanka pravice do sredstev. Po presoji sodišča tako pri odločanju o upravičenosti spornih stroškov promocije, nastalih v obdobju oktober – december 2013, in pravilno uveljavljanih v januarju 2014, ni mogoče upoštevati nove, z Novelo iz leta 2014 uveljavljene določbe tretjega odstavka 5. člena Uredbe o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov.
Organ prve stopnje je v celoti sledil navodilom ZZZDR, saj je upošteval željo skrbnika po njegovi razrešitvi (199. člen ZZDR), prav tako pa ZZZDR določa, da je dolžnost skrbnika prostovoljna in častna (179. člen). Skrbnik je torej lahko le oseba, ki se strinja s tem, da bo postavljena za skrbnika. Glede na upravne spise tudi sodišče ugotavlja, da ne Center za socialno delo Č., ne Odvetniška zbornica in ne varuh človekovih pravic te obveznosti niso želeli oziroma zmogli sprejeti. Organ prve stopnje je tako utemeljeno uporabil določbo 185. člena ZZZDR in za skrbnika postavil sebe.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - zahteva za izdajo odločbe - vložitev zahteve pri organu prve stopnje - potek roka za odločanje o pritožbi
Rok za izdajo odločbe o pritožbi teče od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Pri tem je mišljen organ prve stopnje, ki je tisti, ki prejme pritožbo, oziroma ki mu je pritožba izročena. Razlog, zaradi katerega je prišlo do prekoračitve roka, ki se omenja v odgovoru na tožbo (ker pritožba ni bila poslana v reševanje organu druge stopnje), pri tem ni pomemben.
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi v primeru, če je bila zahteva za izdajo odločbe poslana organu prve stopnje. Izpolnjen je tudi pogoj pretečenega naknadnega sedemdnevnega roka, v katerem bi moral drugostopenjski organ izdati odločbo o pritožbi. Pri tem je sodišče upoštevalo, da bi morala biti tudi zahteva za izdajo odločbe, enako kot pred tem pritožba, v skladu z določbami ZUP odstopljena organu druge stopnje nemudoma oziroma „brez odlašanja“. Le na ta način je namreč mogoče doseči namen tožbe zaradi molka organa, ki je v tem, da se stranki, ki ji ni bila izdana odločba v predpisanih rokih, omogoči sodno varstvo njenih pravic in koristi ter obenem prepreči nedopustno podaljševanje postopka odločanja o pritožbi s strani organa prve stopnje.