Za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev objekta so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Spori glede lastništva tega objekta, ki so v teku, pa na izdajo dovoljenja nimajo vpliva.
Za dokazilo o finančni pokritosti naložbe ne zadošča, da investitor zgolj prikaže finančne vire naložbe, temveč mora dokazati, da ima potrebna sredstva tudi že v celoti zagotovljena.
mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik je v konkretnem primeru imel pooblaščenca in sicer svetovalca za begunce že v času upravnega postopka. To pomeni, da je upravičeno sklepati, da je bil seznanjen s posledicami njegove samovoljne zapustitve Slovenije in da se je za zapustitev Slovenije odločil po svobodni volji.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ
Tožnik je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu, ne pa v zadevi, v kateri bi bil pristojni organ za odločanje o prošnji Okrožno sodišče v Ljubljani. Izpodbijano odločbo je izdal nepristojen organ.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - izvršba na podlagi sodne odločbe - zakonita subrogacija
Terjatev je na podlagi izrecne zakonske določbe 46. člena ZBPP, ki določa zakonito subrogacijo terjatev iz naslova stroškov postopka v korist države, prešla na Republiko Slovenijo.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, niti ni dokazala konkretnih aktivnosti, katerih cilj bi bila vrnitev družine v Republiko Slovenijo. Zgolj sklicevanje na objektivne okoliščine vojne, na katere ni mogla vplivati, namreč ne zadošča za dokaz izpolnitve navedenega pogoja.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - načelo proste presoje dokazov
Ne drži stališče, da se v postopku po 68. členu ZDavP-2 dejstva ugotavljajo z verjetnostjo. V tem postopku davčni organ ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Ta se skladno z načelom materialne resnice dokazujejo z dokaznim standardom prepričanja, ki po večinskem mnenju teorije izključuje vsak razumen dvom. Verjetna izkazanost kot dokazni standard tudi ne zadošča, ko gre za dokazovanje nižje davčne osnove od ocenjene. Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se namreč verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovor zoper sklep o izvršbi - nujno pravno dejanje - fikcija vročitve - načelno pravno mnenje - pritožba - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je za dodelitev BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejela 9. 5. 2015 (fikcija vročitve), zaprosila 18. 5. 2015, to je isti dan, ko je potekel rok za ugovor zoper navedeni sklep, zato tožnica toženki v tožbi neutemeljeno očita zavlačevanje pri odločanju. Pri tem sodišče posebej opozarja na drugi odstavek 36. člena ZBPP, ki določa, da v primerih, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje, prosilec vloži prošnjo za odločanje najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega dejanja.
Fikcija vročitve je v obravnavanem primeru nastopila dne 9. 5. 2015, ko je bila res sobota, torej dela prost dan. Ker pa je od sprejetja in objave načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. 1. 2015, torej tudi v času, ko je v obravnavanem primeru iztekel rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, jasno, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, tožnica ne more uspeti niti s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi niti z vrnitvijo v prejšnje stanje, saj nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet).
V obravnavanem primeru je sporna pravna podlaga za obračun davčnega odtegljaja in vprašanje uveljavljanja dejanskih stroškov.
Dejstvo, da je bil dohodek izplačan tuji pravni osebi, izdajateljici računa, ne dokazuje, da dohodek ne pripada nastopajočemu izvajalcu. Ko je izplačilo opravljeno agenciji, ki je po sklenjeni pogodbi v razmerju do tožnice nastopala kot posrednik oziroma zastopnik nastopajočih glasbenikov, gre za dohodek fizičnih oseb – nastopajočih izvajalcev in ne za dohodek od storitev nastopajočih izvajalcev, ki pripada drugi (tuji pravni) osebi. Tožnici je tako kot izplačevalki dohodkov in plačniku davka utemeljeno naloženo plačilo davčnega odtegljaja. Na podlagi določb ZDoh-2 (5. člen in drugi odstavek 68. člena) se namreč dohodek, izplačan tujemu nastopajočemu izvajalcu preko agenta, obdavči enako kot neposredno plačilo izvajalcu. Davčni odtegljaj se izračuna, odteguje in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za 25 % normiranih stroškov in po stopnji, določeni z ZDDPO-2.
Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, lahko namesto normiranih stroškov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se priznajo na podlagi dokazil. Dejanske stroške lahko uveljavi pri davčnem organu v 30 dneh od izplačila dohodka ali v 30 dneh od zadnjega izplačila dohodka, če se dohodek za posamezno aktivnost izplačuje v več delih. Davčni organ odloči o poračunu davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka. Gre torej za pravico, ki se uveljavlja v posebnem postopku in ne v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri družbi izplačevalki.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
stroški postopka - sodni izvedenec - odmera nagrade sodnemu izvedencu - višina nagrade
Razlogov za nestrinjanje z odmero materialnih stroškov tožnik ne navaja, sodišče pa meni, da je organ pravilno uporabil tretji odstavek 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, glede na dejstvo, da razen priprave mnenja v več izvodih drugih stroškov ni opredelil.
Tožnici je bila izdana odločba o odobritvi sredstev na podlagi Uredbe o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov /2012 in pod pogoji javnega razpisa, in na podlagi določb o stroških promocije, urejenih v Uredbi/2012 in javnem razpisu, ter veljavnih v času nastanka spornih stroškov promocije. To pa pomeni, da je treba uporabiti pravne določbe, veljavne v času nastanka pravice do sredstev. Po presoji sodišča tako pri odločanju o upravičenosti spornih stroškov promocije, nastalih v obdobju oktober – december 2013, in pravilno uveljavljanih v januarju 2014, ni mogoče upoštevati nove, z Novelo iz leta 2014 uveljavljene določbe tretjega odstavka 5. člena Uredbe o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov.
Tožnik je fizična oseba, ki je v skladu s 7. členom ZGD-1 odgovorna za nastale obveznosti z vsem svojim premoženjem, tudi tistim, za katerega se ga terja po spornem sklepu o davčni izvršbi in sicer za obveznosti izbrisane družbe trženja avtomatov A.A. s.p.
radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za spremembo odločbe - sprememba območja pokritosti
S predlaganima spremembama odločb o dodelitvi radijskih frekvenc bi se spremenilo območje pokritosti in bi posledično prišlo do menjave radijskih frekvenc, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo radijskih frekvenc na dveh oddajnih lokacijah. Tožnik ne more prepričati sodišča, da menjava frekvenc ne bo vplivala na območje pokrivanja, ker gre le za numerični podatek in je bistvena zagotovitev velikosti območja pokrivanja po posamezni ODRF, ne glede na označbo frekvence, saj je toženka po preizkusu oziroma strokovno tehnični obravnavi vloge tožnika s prilogo 1 ugotovila, da sprejem znotraj območja pokrivanja ne bi bil zagotovljen na zadovoljivi tehnični ravni, prepričljivo pa je tudi pojasnila, da na območje pokrivanja poleg geografskih značilnosti terena, pomembno vplivajo še sosednje radijske postaje (t.i. motilne postaje).
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršljiva odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev izvršbe
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za obnovo postopka
Presoja upravičenosti dodelitve BPP vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
V vlogi in v njeni dopolnitvi tožnik ni navedel razlogov za obnovo postopka ter ni predložil dokazov oziroma navedel okoliščin, ki razloge verjetno izkazujejo ter določno opredeljujejo relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami, zato je organ pravilno presodil, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - dopustni ugovori - ugovor zoper sklep o izvršbi
Zakonski pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu z izdanim sklepom, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na račun toženke. Dolžnikov dolžnik lahko v tem postopku uveljavlja le še tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Tožnica ugovarja, da je njen dolg do davčnega dolžnika s pobotom ugasnil, kar pomeni, da ugovarja obstoju terjatve. To pa ni ugovor, ki bi ga lahko uveljavljala v tem postopku, temveč ugovor, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - izvirna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice. V postopku odobritve pravnega posla je potrebno ugotoviti, ali tak pravni posel po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ, saj se bi v nasprotnem primeru s sklepanjem pogodb na podlagi priposestvovanja lahko zaobšlo določbe ZKZ o predkupnih upravičencih. Glede na določbe drugega odstavka 43. člena SPZ mora zato biti v listini o priznanju take izvirne pridobitve lastninske pravice v korist tretje osebe ugotovljena in izkazana ne samo zakonsko določena doba za nastop lastninske pravice s priposestvovanjem, ampak mora biti ugotovljena in izkazana tudi dobroverna posest v smislu 27. in člena SPZ. To pomeni, da lahko stranke tudi same z zasebno listino (posadno listino) ugotovijo in priznajo piposestvovanje, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ki morajo biti v taki listini ugotovljeni, izkazani in priznani.
davek na motorna vozila - zahtevek za vračilo plačanega DMV - rok za vložitev zahtevka za vračilo - materialni prekluzivni rok
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
ZDoh-1 člen 46, 48. ZDavP-2 člen 68, 95. ZDDV-1 člen 78.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodka iz dejavnosti - nakup in prodaja motornih vozil - ocena davčne osnove
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ na podlagi listin, ki jih je pridobil v postopku, zaključil, da se je tožnik ukvarjal z nakupi in prodajami motornih vozil. To izhaja iz listin, ki jih je organ pridobil od registracijskih organov. Iz tabele (na 4. strani izpodbijane odločbe) je razvidno, da je tožnik v obdobju od 5. 2. 2010 do 3. 6. 2011 kupil in nato po kratkem času (nekaj dneh do enega meseca in pol) prodal 4 vozila, pri čemer je ustvaril dohodek. Razlika v ceni, ki jo je tožnik dosegel, predstavlja tožnikov zaslužek oziroma dohodek, ki ga je dosegel z opravljanjem dejavnosti preprodaje vozil.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bilo o zahtevkih, glede katerih tožnik ponovno vlaga prošnjo, že odločeno, je organ na podlagi 4. točke 129. člena ZUP prošnjo tožnika pravilno zavrgel kot nedovoljeno.