upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - zahteva za izdajo odločbe - vložitev zahteve pri organu prve stopnje - potek roka za odločanje o pritožbi
Rok za izdajo odločbe o pritožbi teče od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Pri tem je mišljen organ prve stopnje, ki je tisti, ki prejme pritožbo, oziroma ki mu je pritožba izročena. Razlog, zaradi katerega je prišlo do prekoračitve roka, ki se omenja v odgovoru na tožbo (ker pritožba ni bila poslana v reševanje organu druge stopnje), pri tem ni pomemben.
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi v primeru, če je bila zahteva za izdajo odločbe poslana organu prve stopnje. Izpolnjen je tudi pogoj pretečenega naknadnega sedemdnevnega roka, v katerem bi moral drugostopenjski organ izdati odločbo o pritožbi. Pri tem je sodišče upoštevalo, da bi morala biti tudi zahteva za izdajo odločbe, enako kot pred tem pritožba, v skladu z določbami ZUP odstopljena organu druge stopnje nemudoma oziroma „brez odlašanja“. Le na ta način je namreč mogoče doseči namen tožbe zaradi molka organa, ki je v tem, da se stranki, ki ji ni bila izdana odločba v predpisanih rokih, omogoči sodno varstvo njenih pravic in koristi ter obenem prepreči nedopustno podaljševanje postopka odločanja o pritožbi s strani organa prve stopnje.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78. ZDDV-1 člen 50, 50/2. Uredba o okoljski dajatvi za odpadno embalažo člen 5.
Tožnik v konkretni zadevi za blago, ki je predmet obravnavanih carinskih deklaracij, ni verodostojno izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV kot uvozne dajatve. Listine, ki jih je v konkretni zadevi predložil tožnik, ne dokazujejo, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev DDV. Iz drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 izhaja, da je uvoz blaga iz 4. točke prvega odstavka tega člena oproščen plačila DDV, če uvozu blaga sledi oproščena dobava blaga v skladu s 1. in 4. točko 46. člena ZDDV-1, le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnemu carinskemu organu zagotovi med drugim dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz Slovenije v drugo državo članico.
V obravnavanem primeru je sporna pravna podlaga za obračun davčnega odtegljaja in vprašanje uveljavljanja dejanskih stroškov.
Dejstvo, da je bil dohodek izplačan tuji pravni osebi, izdajateljici računa, ne dokazuje, da dohodek ne pripada nastopajočemu izvajalcu. Ko je izplačilo opravljeno agenciji, ki je po sklenjeni pogodbi v razmerju do tožnice nastopala kot posrednik oziroma zastopnik nastopajočih glasbenikov, gre za dohodek fizičnih oseb – nastopajočih izvajalcev in ne za dohodek od storitev nastopajočih izvajalcev, ki pripada drugi (tuji pravni) osebi. Tožnici je tako kot izplačevalki dohodkov in plačniku davka utemeljeno naloženo plačilo davčnega odtegljaja. Na podlagi določb ZDoh-2 (5. člen in drugi odstavek 68. člena) se namreč dohodek, izplačan tujemu nastopajočemu izvajalcu preko agenta, obdavči enako kot neposredno plačilo izvajalcu. Davčni odtegljaj se izračuna, odteguje in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za 25 % normiranih stroškov in po stopnji, določeni z ZDDPO-2.
Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, lahko namesto normiranih stroškov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se priznajo na podlagi dokazil. Dejanske stroške lahko uveljavi pri davčnem organu v 30 dneh od izplačila dohodka ali v 30 dneh od zadnjega izplačila dohodka, če se dohodek za posamezno aktivnost izplačuje v več delih. Davčni organ odloči o poračunu davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka. Gre torej za pravico, ki se uveljavlja v posebnem postopku in ne v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri družbi izplačevalki.
Tožnik je fizična oseba, ki je v skladu s 7. členom ZGD-1 odgovorna za nastale obveznosti z vsem svojim premoženjem, tudi tistim, za katerega se ga terja po spornem sklepu o davčni izvršbi in sicer za obveznosti izbrisane družbe trženja avtomatov A.A. s.p.
radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za spremembo odločbe - sprememba območja pokritosti
S predlaganima spremembama odločb o dodelitvi radijskih frekvenc bi se spremenilo območje pokritosti in bi posledično prišlo do menjave radijskih frekvenc, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo radijskih frekvenc na dveh oddajnih lokacijah. Tožnik ne more prepričati sodišča, da menjava frekvenc ne bo vplivala na območje pokrivanja, ker gre le za numerični podatek in je bistvena zagotovitev velikosti območja pokrivanja po posamezni ODRF, ne glede na označbo frekvence, saj je toženka po preizkusu oziroma strokovno tehnični obravnavi vloge tožnika s prilogo 1 ugotovila, da sprejem znotraj območja pokrivanja ne bi bil zagotovljen na zadovoljivi tehnični ravni, prepričljivo pa je tudi pojasnila, da na območje pokrivanja poleg geografskih značilnosti terena, pomembno vplivajo še sosednje radijske postaje (t.i. motilne postaje).
upravni postopek - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev zahtevka
Na podlagi tožnikovega predloga za izdajo dopolnilne odločbe toženka glede na določbo 220. člena ZUP ni imela podlage, da tožnika določi za nadomestnega upravičenca, saj ta zahtevek ob vložitvi zahteve A.A. ni bil postavljen in ob odločanju o njeni zahtevi z odločbo z dne 7. 5. 2009 ni ostalo nič neodločeno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da v obravnavanem postopku, v katerem je bila z izpodbijano odločbo izvršitelju A.A. podeljeno pooblastilo za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti na območju Okrožnega sodišča v Kopru, ni sodeloval v postopku, niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, ki je bila osebno vročena le izvršitelju, na katerega se odločba nanaša.
razprodaja tekstilnega blaga in obutve - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa
Ugotovitev inšpektorice o nepravilnem označevanju blaga s cenami, ko kot cena pred znižanjem ni označena cena pred uvedbo razprodaje (v obravnavanem primeru t.i. promocijska cena), ampak (višja) redna maloprodajna cena, daje podlago za zaključek, da je napačen tudi odstotek znižanja „do – 50“, ki ga je objavila tožnica. Odstotek znižanja je tožnica namreč izračunala glede na maloprodajne cene blaga ter ne glede na (nižje) cene, ki so veljale pred razprodajo.
Zavajajoča (napačna) objava odstotka znižanja blaga na razprodaji more povzročiti oškodovanje potrošnikov, kajti obstaja možnost, da ti sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševalskega popusta, in ki je ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je odstotek znižanja cen nižji od prikazanega.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Vročitev tožnikoma je bila opravljena 5. 3. 2015, kar izhaja iz povratnic-obvestil o opravljeni vročitvi, ki se nahajata v upravnem spisu. Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru tako začel teči 6. 3. 2015 in se je iztekel 6. 4. 2015.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - načelo proste presoje dokazov
Ne drži stališče, da se v postopku po 68. členu ZDavP-2 dejstva ugotavljajo z verjetnostjo. V tem postopku davčni organ ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Ta se skladno z načelom materialne resnice dokazujejo z dokaznim standardom prepričanja, ki po večinskem mnenju teorije izključuje vsak razumen dvom. Verjetna izkazanost kot dokazni standard tudi ne zadošča, ko gre za dokazovanje nižje davčne osnove od ocenjene. Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se namreč verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
Ustavitev davčne izvršbe ureja 155. člen ZDavP-2, ki predvideva, da so po tem, ko je že bil izdan sklep o davčni izvršbi, nastopile okoliščine, zaradi katerih je v nadaljevanju treba davčno izvršbo ustaviti. Tožnik razlogov za ustavitev davčne izvršbe ne izkaže. Če pa se ni strinjal s samim sklepom o izvršbi, pa bi moral podati pritožbo zoper navedeni sklep. Institut ustavitve davčne izvršbe namreč ni namenjen temu, da bi se pravna sredstva podvajala, enkrat na podlagi samega sklepa o davčni izvršbi, drugič pa z vložitvijo samostojnega predloga za ustavitev davčne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bilo o zahtevkih, glede katerih tožnik ponovno vlaga prošnjo, že odločeno, je organ na podlagi 4. točke 129. člena ZUP prošnjo tožnika pravilno zavrgel kot nedovoljeno.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršljiva odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev izvršbe
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za obnovo postopka
Presoja upravičenosti dodelitve BPP vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
V vlogi in v njeni dopolnitvi tožnik ni navedel razlogov za obnovo postopka ter ni predložil dokazov oziroma navedel okoliščin, ki razloge verjetno izkazujejo ter določno opredeljujejo relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami, zato je organ pravilno presodil, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - dopustni ugovori - ugovor zoper sklep o izvršbi
Zakonski pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu z izdanim sklepom, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na račun toženke. Dolžnikov dolžnik lahko v tem postopku uveljavlja le še tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Tožnica ugovarja, da je njen dolg do davčnega dolžnika s pobotom ugasnil, kar pomeni, da ugovarja obstoju terjatve. To pa ni ugovor, ki bi ga lahko uveljavljala v tem postopku, temveč ugovor, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
davek na motorna vozila - zahtevek za vračilo plačanega DMV - rok za vložitev zahtevka za vračilo - materialni prekluzivni rok
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - dejanska pridobitev premoženja
Zakonodajalec je dolžnost vračila BPP vezal izključno na okoliščino, da je upravičenec v postopku dejansko dobil neko premoženje, ne pa na pridobitev celotnega iztoženega (ali celo zahtevanega) premoženja.
varstvo osebnih podatkov - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - inšpekcijski postopek - status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku - pravni interes - Supervizor
Namen inšpekcijskega postopka v primeru, kot je obravnavani, ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci omenjene človekove pravice. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo. Toženka zato zavrnitev stranske udeležbe nepravilno utemeljuje s tem, da je bil predmetni inšpekcijski postopek uveden in da poteka po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa, ki da je v tem, da se osebni podatki obdelujejo zakonito.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna izvršba - sklep o cenitvi - cenitev nepremičnin
Izpodbijani sklep je odločitev, ki jo je sprejel nosilec sodne veje oblasti zaradi izvrševanja te oblasti, torej v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi. Zato izpodbijani sklep v skladu s 3. členom ZUS-1 ni upravni akt in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Gradbeno dovoljenje, ki je bilo priloženo vlogi, ni imelo oznake pravnomočnosti, ni imelo žiga, niti priloženega potrdila o pravnomočnosti in se tudi ni glasilo na tožnika. Tako je bila tožnikova vloga v fazi predhodnega preizkusa formalne popolnosti vloge že zaradi povedanega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena.