Dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izdaja posebne odločbe - rok za vložitev zahtevka - prepozna vloga - zavrženje vloge
Tožnica je v tožbi navedla drug razlog za nezakonitost prvostopenjskega sklepa, kot ga je navedla v pritožbi zoper prvostopenjski akt. V pritožbi namreč tožnica priznava, da je v zamudi, vendar pa utemeljuje, da za zamudo ni bila kriva, ampak naj bi jo povzročil upravni organ, ker ji ni izdal potrdila o nezakonitem izbrisu.
Tožnica v tožbi ne prilaga nobenih dokazov, da je res podala prošnji znotraj triletnega zakonskega roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Povprečni mesečni dohodek tožeče stranke in njenih družinskih članov je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožeča stranka zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja se lahko podrobneje določijo tudi v javnem razpisu in v koncesijski pogodbi. Zato določitev meril za izbiro koncesionarja v javnem razpisu ni v nasprotju z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Vračilo prejete brezplačne pravne pomoči je po določbah 48. člena vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Pri tem od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - načelo zaslišanja stranke
Možnost izjasniti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je bila v postopku dana zgolj A.A., ne pa tudi tožniku, na čigar zahtevo se je postopek začel. Ker mu ta možnost ni bila dana, je bila odločitev upravnega organa zanj presenečenje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je obseg odobrene brezplačne pravne pomoči v odločbi zajel tudi pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu (tudi v morebitnem mediacijskem postopku). Sodna poravnava torej spada v ta - z upravno odločbo določen – obseg. Izpodbijani akt nima nobene pravne podlage, na katero je tožena stranka oprla stališče, da sklenitve sodne poravnave ni mogoče interpretirati kot »sklenitev sporazuma«.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje v rednem postopku - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba nima potrebne obrazložitve v smislu 2. in 3. ter 5. točke 1. odstavka 214. ZUP, kolikor zadeva izostanek obrazložitve sprejete odločitve kar zadeva oba mladoletna prosilca, ki sta še majhna otroka v starosti 2 in 3 leta. Odgovor na tožbo ne predstavlja sestavnega dela obrazložitve izpodbijane odločbe.
V ponovljenem postopku bo moral pristojni upravni organ odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti v skladu s stališči te sodbe, tudi z vidika presoje pogojev za subsidiarno mednarodno zaščito mladoletnih tožnikov, ki sta še majhna otroka, stara 2 in 3 leta, kar pomeni, da bo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja moral zavzeti jasno stališče, ali izvorna država mladoletnima tožnikoma glede na njune specifične osebne okoliščine lahko zagotovi učinkovito zaščito v smislu absolutne prepovedi mučenja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - zakonski spor - vrednost spornega predmeta
Tožnik je šele v tožbi imel prvič možnost, da argumentirano in dokazno podprto pojasni relevantne dejanske okoliščine za njegov obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev glede uporabljene višine spornega predmeta (punctum) 8.000,00 EUR upoštevajoč določilo 1. odstavka 23. člena ZOdvT v celotnem besedilu. Po tej določbi se namreč v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje sfrj - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v republiko slovenijo - upravičena odsotnost
Prvo petletno obdobje se za tožnika ni začelo z dnem, ko so z družino odšli na dopust v Srbijo, saj to nima nobene povezave z nezakonitim izbrisom, zaradi katerega je bil ZUSDDD sprejet, ampak se prvo petletno obdobje šteje od dneva, ko se tožnik ni mogel iz razlogov vojnih razmer na Hrvaškem vrniti v Slovenijo. Kdaj je nastopil ta tek prvega petletnega obdobja, niti prvostopenjski organ niti drugostopenjski organ nista razčistila.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahteve - dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi - prosilec iz somalije
Tožena stranka je neutemeljeno zavrnila tožnikov zahtevek z argumentom, da ne gre za nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost obstoja nevarnosti, češ da al-Shaabab izvaja samo ciljno usmerjene napade; in tudi ne drži pavšalni argument tožene stranke, da splošno navajanje, da je v Somaliji še vedno vojna ni zadosten dokaz in da nima podlage v splošno dostopnih informacijah. Ta podlaga iz sodbe ESČP in v njej uporabljenih Usmeritev UNHCR-Somalija/2014 in celo poročila izvršilnega organa druge države članice EU obstaja. Upravno sodišče je navedena dejstva upoštevalo, ker na njih temelji sodna praksa ESČP, in je tudi tožnik v tožbi izkazal, da je opisana napaka tožene stranke lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, s tem ko se je v tožbi skliceval še na novejša poročila o stanju v Somaliji iz leta 2015, da se stopnja nediskriminatornega nasilja povečuje, da al-Shaabab uprizarja napade tudi na najbolj varne predele Mogadiša in tiste dele, ki naj bi jih nadzirala vlada, in da usmerja napade na tiste, ki se vračajo iz tujine; tožnik pa se upravičeno sklicuje tudi na Usmeritve UNHCR-Somalija/2014.
Tožniku je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer
za vse aktivnosti
povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Navedena pomanjkljivost je takšne narave, da onemogoča nadaljnji postopek, zato je sodišče moralo tožbo zavreči.
Sodišče je zavrglo tudi tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika v tem upravnem sporu. Tožnik ima skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso izkazane. Prav tako ni izkazan dvom v skrbnikovo skrbnost v tem postopku v smislu tretjega odstavka 79. člena ZPP.
Zavreči je bilo treba tudi predlog za izločitev sodišča. Takšnega instituta zakon ne pozna. V skladu z določbo 72. člena ZPP lahko stranka zahteva le izločitev poimensko določenega sodnika.
izobraževanje - priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - obrazložitev odločbe
Predmet priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja niso le tiste listine, ki dokazujejo, da je stranka z določenim izobraževanjem v tujini pridobila po tujem pravu določeno stopnjo izobrazbe, ampak tudi listine o zaključenem mednarodno priznanem oziroma akreditiranem izobraževalnem programu, ne da bi to izobraževanje v tujini moralo pomeniti tudi pridobitev določene stopnje izobrazbe.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - predlog za postavitev začasnega zastopnika
Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Navedena pomanjkljivost onemogoča nadaljnji postopek, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
Na temelju tožnikovih dejanj, ki jih zakoniti zastopnik ni odobril, ne morejo nastati taksne ali druge obveznosti, ki bi bremenile tožnika. Ker torej taksna obveznost za ta postopek sploh ni nastala, je treba tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavreči.
Sodišče je zavrglo tudi tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika za zastopanje v tem upravnem sporu. Tožniku je bil zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso izkazane. Prav tako ni izkazan dvom v skrbnikovo skrbnost v tem postopku v smislu tretjega odstavka 79. člena ZPP.
ZKme-1 člen 61a, 61a/2, 61a/2-3, 61a/3, 152a. URS člen 14, 74.
ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved prodaje istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov - prodaja končnemu potrošniku - svobodna gospodarska pobuda - načelo enotnosti pred zakonom
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je namestnica nosilca kmetijskega gospodarstva B.B. prodajala na tržnici v Kopru pridelke, pridelane na kmetiji, da je tožnik 100 % lastnik pravne osebe A. d.o.o., B.B. pa je istočasno prokuristka v tej pravni osebi. Ta pravna oseba je med drugim registrirana tudi za trgovino na debelo in drobno s svežim sadjem in zelenjavo. V konkretnem primeru so tako nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.
Namen določbe 61.a člena ZKme-1 je v tem, da se na stojnicah kmetov ne bi poleg pridelkov iz kmetij pojavljalo še istovrstno trgovsko blago drugega porekla. Navedeno določilo ni brez pomena, saj je namenjeno zaščiti potrošnika. Iz navedenega razloga ne gre za nasprotje med 61.a členom ZKme-1 in 74. členom ustave, saj je tudi pravico do svobodne gospodarske pobude možno omejiti, kadar to zahteva javna korist, to pa je nedvomno zaščita potrošnikov.
V konkretnem primeru ne gre za neenako obravnavanje, če ZKme-1 določa posebna pravila za kmete, ki so nekoliko drugačna kot tista, ki veljajo za druge poklice. Bistveno pri stvari je, da za vsa kmetijska gospodarstva velja prepoved iz 61.a člena, torej so vsi subjekti, ki imajo tak status, obravnavani enako in zato ne gre za kršitev enakosti pred zakonom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodlitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija - rok za vložitev revizije
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je pričakovanje tožnika, da bi z revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča RS z dne 25. 4. 2014 uspel, očitno v nasprotju z izidom v podobnih zadevah in nima verjetnega izgleda za uspeh, ker je bila tožniku navedena sodba vročena dne 15. 5. 2014, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je vložil šele 5. 7. 2014, kar je po poteku 30-dnevnega roka za vložitev revizije.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Niti v prošnji niti v dopolnitvi z dne 18. 12. 2014 tožnik ni jasno navedel, zoper kateri predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti. Takšna vloga je torej nesposobna za obravnavanje, zaradi česar jo je toženka pravilno zavrgla.
ZUP člen 274, 274/2. ZKZ člen 4, 4/1, 7, 7/1, 7/1-1, 7/2, 107.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Kdaj je podana očitna kršitev materialnega zakona, je odvisno od okoliščine posameznega primera.
Inšpekcijska odločba, katere (delno) razveljavitev zahteva tožnik po nadzorstveni pravici, je bila izdana na podlagi ugotovitve inšpektorja, da je tožnikovo kmetijsko zemljišče na več delih degradirano in je na njem ovirana rast rastlin ter se ne uporablja izključno za kmetijsko proizvodnjo, saj se delno uporablja za hrambo živinske krme, na več mestih pa je tudi zasuto in utrjeno s tamponom iz lomljenca, s čimer sta kršena 4. in 7. člen ZKZ. Glede na navedeno je na ugotovljeno dejansko stanje toženka vezana in tožnik v predmetnem postopku ne more več zatrjevati, da je bilo nepravilno ugotovljeno.
tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulantstvo - skrbnik - odobritev tožbe - zavrženje tožbe
Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Ker je navedena pomanjkljivost takšne narave, da onemogoča nadaljnji postopek, je sodišče moralo tožbo zavreči na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Navedeni razlog pa utemeljuje tudi zavrženje tožnikovega predloga za postavitev začasnega zastopnika za zastopanje v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2. ZUP člen 152, 153, 153/1, 153/1-5, 153/2, 153/2-4.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o prekinitvi postopka - predhodno vprašanje
Sklep o zavrnitvi predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka zaradi razrešitve predhodnega vprašanja sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.