dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - razveljavitev posojilne pogodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v reviziji
Tožnici sta navadni sospornici, saj je glede na naravo pravnega razmerja zanju mogoče izdati različno sodbo. Ker vrednosti spornega predmeta 15.409,31 EUR nista diferencirali in ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na L.A., je revizija v tem delu nedovoljena.
Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke v revizijskem postopku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Teh kršitev tožnica ne uveljavlja, zatrjevana nova dejstva pa se nanašajo na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik izpodbijal sklep upravnega organa prve stopnje, ki je bil nadomeščen z drugim sklepom, je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
neupravičena pridobitev - izključna uporaba solastnih nepremičnin - uporabnina - pravnomočna sodba o podlagi terjatve
Zaradi spremembe tožbe v drugem sojenju iz ugotovitvene v dajatveno je prišlo do situacije, ki je v odločilnih bistvenih značilnostih enaka situaciji kot pri izdaji vmesne sodbe. Pravnomočnost ugotovitvene sodbe o obstoju dolga (o podlagi - vmesna sodba) pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati. Zato v postopku, ki teče po pravnomočnosti take sodbe, ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki izpodbijajo samo podlago tožbenega zahtevka.
Ob dejanski ugotovitvi, da je določena korist od uporabe solastne nepremičnine obstajala, je hipotetična korist samo metoda izračuna, kakšno korist bi ob dovolj skrbnem ravnanju imel ali jo je imel okoriščenec.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve, ko gre za odmero davka na podlagi odločbe davčnega organa, ni dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ izda odmerno odločbo na podlagi prijavljenih lažnih podatkov, saj se šele v takem primeru storilec davčnim obveznostim izogne.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - zaslišanje prič - priviligirane priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Če oseba, ki je ali kasneje v postopku postane privilegirana priča, izven kazenskega ali predkazenskega postopka pripoveduje tretjim o obdolžencu oziroma dejanju, sodišče lahko opre sodbo na izpovedbo teh posrednih prič.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka tega postopka sodnica sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko, zlasti pri nasprotni stranki, vzbudi vtis pristranskosti, hkrati pa lahko negativno vpliva tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku, v katerem je kot stranka udeležena sodnica sicer po zakonu za odločanje stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
ZPP člen 370/3, 378, 380/1.ZOR člen 177/2, 200, 203.
objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - varstvo pri delu - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
En sam delavec razopažanja ne more opraviti na način, kot ga je opisal izvedenec gradbene stroke v svojem izvedeniškem mnenju in se zato tožnikov nepravilen način razopaževanja ne izkaže kot odločilen vzrok za nastanek nesreče. Tožnikovo ravnanje je sicer predstavljalo neposreden vzrok za nesrečo, vendar pa je razporeditev le tožnika na to delo predstavljalo pogoj, da je do nesreče sploh lahko prišlo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - branje izvedenskega mnenja na glavni obravnavi - soglasje strank - načelo neposrednosti - pravice obrambe - kršitev pravice
Soglasje strank, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče (ali izvedenca) lahko prebere, je podano le z izrecno izjavo stranke, da se z branjem strinja, takšna izjava pa mora biti vpisana v zapisnik o glavni obravnavi.
S procesnega vidika je nedopustno, da stranka v postopku svoje pravice ne izkoristi, ko to možnost ima, nato pa sodbo sodišča izpodbija z argumentacijo, da ji je bila kršena pravica do obrambe.
Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, ne pa zoper odločbo o varščini.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitev sodnika - odločanje o izločitvi - nedovoljen dokaz - izločitev dokaza - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Samo dejstvo, da je predsednik sodišča, ki je odločal o izločitvi sodnika, pred tem v tej zadevi opravljal preiskavo, ne zahteva njegove izločitve, ker ne gre za odločitev o glavni stvari.
ZKP člen 148, 148/9, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Ugibanje sodišča, da policisti prstnih odtisov na nerazbiti steklenici, s katero je obsojenec zamahoval proti njim in jim grozil, niso iskali, je preuranjeno in pomeni nedovoljeno anticipacijo sodišča, ki je dokazni predlog zavrnilo.
Lokacijsko dovoljenje se za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004533
ZKP člen 506, 506/4.KZ člen 50, 54.
pogojna obsodba - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - več naloženih obveznosti - izrek enotne kazni
Sodišče prve stopnje, ki je obsojenki preklicalo pogojno obsodbo in ji izreklo enotno določeno kazen že zaradi neizpolnitve ene od s pogojno obsodbo naloženih obveznosti, je ravnalo zakonito, in pri tem tudi ni bilo dolžno čakati na iztek določenega roka za izpolnitev druge obveznosti.
ZPP člen 1, 19, 19/1, 23, 23/1, 363, 363/1.ZUS-1 člen 4, 22, 22/1.
pristojnost - poseg v vodomerno mesto - vodovodni priključek - sodišče splošne pristojnosti - upravna stvar - oskrba z vodo
Spor glede prekinitve oskrbe z vodo je spor iz premoženjskih razmerij po 1. členu ZPP, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti in ne upravno sodišče.
Za pravdni stranki ni sporno, da premoženje, ki je predmet tožničinega zahtevka, ni njuno edino skupno premoženje. Čim je temu tako, pa je tožnica v poziciji, ko mora dokazati, da je njen prispevek k celotnemu skupnemu premoženju, ki ga je ustvarila s tožencem, večji od ene polovice.
prodaja nepremičnine - predpogodba - ara - rok za sklenitev glavne pogodbe - sporazumno podaljšanje roka za izpolnitev - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - vrnitev dvojne are
Sporazumno podaljšan rok za izpolnitev obveznosti izraža voljo obeh strank, da ima tudi kasnejša izpolnitev zanju pomen oziroma da je izpolnitev v kasnejšem času, kot je bil določen s predpogodbo in nato dvakrat podaljšan, za obe stranki še zmeraj sprejemljiva.
inšpekcijsko nadzorstvo - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - rušenje objekta - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča pa mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker revident, ki navaja samo, da gre za vprašanje, kaj je mansarda, tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
izpraznitev poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - opredeljenost dokaznega predloga
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka sama določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
hramba zaseženega vozila - plačilo stroškov hrambe
Toženka vozila ni oddala v shranjevanje, shranjevanja ni naročila in tudi ni nikoli odklonila sprejema vozila. Zato je materialnopravno povsem pravilno stališče obeh sodišč o neutemeljenosti zahtevka za plačilo hrambe.