Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik izpodbijal sklep upravnega organa prve stopnje, ki je bil nadomeščen z drugim sklepom, je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
Ugotovitev, ali je štipendist izpolnil pogoje za nadaljnje štipendiranje, je pogodbena obveznost štipendista, ki ne predstavlja odločitve v upravni stvari.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve, ko gre za odmero davka na podlagi odločbe davčnega organa, ni dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ izda odmerno odločbo na podlagi prijavljenih lažnih podatkov, saj se šele v takem primeru storilec davčnim obveznostim izogne.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - zaslišanje prič - priviligirane priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Če oseba, ki je ali kasneje v postopku postane privilegirana priča, izven kazenskega ali predkazenskega postopka pripoveduje tretjim o obdolžencu oziroma dejanju, sodišče lahko opre sodbo na izpovedbo teh posrednih prič.
neupravičena pridobitev - izključna uporaba solastnih nepremičnin - uporabnina - pravnomočna sodba o podlagi terjatve
Zaradi spremembe tožbe v drugem sojenju iz ugotovitvene v dajatveno je prišlo do situacije, ki je v odločilnih bistvenih značilnostih enaka situaciji kot pri izdaji vmesne sodbe. Pravnomočnost ugotovitvene sodbe o obstoju dolga (o podlagi - vmesna sodba) pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati. Zato v postopku, ki teče po pravnomočnosti take sodbe, ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki izpodbijajo samo podlago tožbenega zahtevka.
Ob dejanski ugotovitvi, da je določena korist od uporabe solastne nepremičnine obstajala, je hipotetična korist samo metoda izračuna, kakšno korist bi ob dovolj skrbnem ravnanju imel ali jo je imel okoriščenec.
ZPP člen 370/3, 378, 380/1.ZOR člen 177/2, 200, 203.
objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - varstvo pri delu - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
En sam delavec razopažanja ne more opraviti na način, kot ga je opisal izvedenec gradbene stroke v svojem izvedeniškem mnenju in se zato tožnikov nepravilen način razopaževanja ne izkaže kot odločilen vzrok za nastanek nesreče. Tožnikovo ravnanje je sicer predstavljalo neposreden vzrok za nesrečo, vendar pa je razporeditev le tožnika na to delo predstavljalo pogoj, da je do nesreče sploh lahko prišlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka tega postopka sodnica sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko, zlasti pri nasprotni stranki, vzbudi vtis pristranskosti, hkrati pa lahko negativno vpliva tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku, v katerem je kot stranka udeležena sodnica sicer po zakonu za odločanje stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, ne pa zoper odločbo o varščini.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - branje izvedenskega mnenja na glavni obravnavi - soglasje strank - načelo neposrednosti - pravice obrambe - kršitev pravice
Soglasje strank, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče (ali izvedenca) lahko prebere, je podano le z izrecno izjavo stranke, da se z branjem strinja, takšna izjava pa mora biti vpisana v zapisnik o glavni obravnavi.
S procesnega vidika je nedopustno, da stranka v postopku svoje pravice ne izkoristi, ko to možnost ima, nato pa sodbo sodišča izpodbija z argumentacijo, da ji je bila kršena pravica do obrambe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitev sodnika - odločanje o izločitvi - nedovoljen dokaz - izločitev dokaza - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Samo dejstvo, da je predsednik sodišča, ki je odločal o izločitvi sodnika, pred tem v tej zadevi opravljal preiskavo, ne zahteva njegove izločitve, ker ne gre za odločitev o glavni stvari.
ZKP člen 148, 148/9, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Ugibanje sodišča, da policisti prstnih odtisov na nerazbiti steklenici, s katero je obsojenec zamahoval proti njim in jim grozil, niso iskali, je preuranjeno in pomeni nedovoljeno anticipacijo sodišča, ki je dokazni predlog zavrnilo.
Lokacijsko dovoljenje se za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004533
ZKP člen 506, 506/4.KZ člen 50, 54.
pogojna obsodba - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - več naloženih obveznosti - izrek enotne kazni
Sodišče prve stopnje, ki je obsojenki preklicalo pogojno obsodbo in ji izreklo enotno določeno kazen že zaradi neizpolnitve ene od s pogojno obsodbo naloženih obveznosti, je ravnalo zakonito, in pri tem tudi ni bilo dolžno čakati na iztek določenega roka za izpolnitev druge obveznosti.
ZUS člen 25, 25/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.ZDDV-1 člen 3, 3/1-3.
stroški upravnega spora - vključenost DDV-ja v pavšalne stroške
Pavšalni znesek (določen v 2. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu) predstavlja znesek povrnjenih stroškov in ne vključuje DDV na odvetniške stroške.
ZMZ člen 51, 51/2, 59, 59/1-3.ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
azil - mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek
Tudi po presoji vrhovnega sodišča je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe dovolj in razumljivo pojasnila, zakaj je uporabila prav ta ukrep, in s tem zadostila pojasnilni dolžnosti za odločanje po prostem preudarku ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tožnikove navedbe opravičujejo nujnost, da se tožniku omeji gibanje pod najstrožjimi pogoji. Tožnik je po lastnih navedbah ilegalno prehajal državne meje, najprej iz Nigerije v neznano morsko luko in nato od tam v Avstrijo v letu 2004, nato pa iz Avstrije v Slovenijo dne 21.10.2008, torej obstaja velika verjetnost, da bo še naprej poskušal ilegalno prečkati državne meje in je že to razlog za najstrožjo obliko omejitve gibanja. Dodaten razlog pa je to, da ni jasno, ali bo treba tožnika vrniti v Avstrijo, kjer je prvič na ozemlju EU zaprosil za azil, torej je nujna njegova prisotnost za izročitev. Na drugačno odločitev, tožnikovo zatrjevanje, da nima namena zapustiti Slovenije, ne more vplivati, saj njegovo dosedanje ravnanje, ilegalni odhod iz Avstrije, jemlje verjetnost njegovim navedbam.
hramba zaseženega vozila - plačilo stroškov hrambe
Toženka vozila ni oddala v shranjevanje, shranjevanja ni naročila in tudi ni nikoli odklonila sprejema vozila. Zato je materialnopravno povsem pravilno stališče obeh sodišč o neutemeljenosti zahtevka za plačilo hrambe.
ZPP člen 190, 339/2-14.OZ člen 21, 22, 25, 25/2, 26, 26/1, 28, 28/1, 440.ZKZ člen 19, 23, 24. ZVKD člen 6, 63.
prodaja kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - zavezovalni pravni posel - prodaja tuje stvari
Tožena stranka ne more kot razloga za odklonitev sklenitve zavezovalnega pravnega posla navajati okoliščin, ki nakazujejo težave, povezane z izpolnitvijo obveznosti, še posebej, če je njihov nastanek posledica njenega lastnega ravnanja.
inšpekcijsko nadzorstvo - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - rušenje objekta - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča pa mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker revident, ki navaja samo, da gre za vprašanje, kaj je mansarda, tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.