izpraznitev poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - opredeljenost dokaznega predloga
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka sama določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
ZPP člen 1, 19, 19/1, 23, 23/1, 363, 363/1.ZUS-1 člen 4, 22, 22/1.
pristojnost - poseg v vodomerno mesto - vodovodni priključek - sodišče splošne pristojnosti - upravna stvar - oskrba z vodo
Spor glede prekinitve oskrbe z vodo je spor iz premoženjskih razmerij po 1. členu ZPP, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti in ne upravno sodišče.
Za pravdni stranki ni sporno, da premoženje, ki je predmet tožničinega zahtevka, ni njuno edino skupno premoženje. Čim je temu tako, pa je tožnica v poziciji, ko mora dokazati, da je njen prispevek k celotnemu skupnemu premoženju, ki ga je ustvarila s tožencem, večji od ene polovice.
prodaja nepremičnine - predpogodba - ara - rok za sklenitev glavne pogodbe - sporazumno podaljšanje roka za izpolnitev - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - vrnitev dvojne are
Sporazumno podaljšan rok za izpolnitev obveznosti izraža voljo obeh strank, da ima tudi kasnejša izpolnitev zanju pomen oziroma da je izpolnitev v kasnejšem času, kot je bil določen s predpogodbo in nato dvakrat podaljšan, za obe stranki še zmeraj sprejemljiva.
povrnitev nepremoženjske škode - izvensodna poravnava - predmet poravnave - bodoča škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova škoda - povrnitev nove škode
Oškodovancu pripada pravica zahtevati odškodnino za tisto negmotno škodo, ki presega škodo, ki je bila znana ob sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari (203. členu v povezavi z 200. členom ZOR). "Dodatno" odškodnino je torej mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Gre za tako poslabšanje zdravstvene stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
pripor po vložitvi obtožnice - ugovor zoper obtožnico - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Čeprav sodišče odloči o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice prej, kot o ugovoru zoper obtožnico (ta je v roku, v katerem mora senat odločiti o priporu, vložen le izjemoma), s tem ne prejudicira odločitve o utemeljenosti morebitnega poznejšega ugovora zoper obtožnico.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje, in ne med javne telekomunikacijske storitve.
imenovanje na položaj generalnega direktorja v ministrstvu – izpodbijanje predloga za imenovanje – upravni akt – zavrženje tožbe
Izpodbijani predlog Vladi RS za imenovanje na položaj nima narave upravnega akta iz 1. člena ZUS, saj ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. S predlogom ni poseženo v nobeno pravico oziroma pravno korist tožnice, ker biti predlagan v imenovanje na ta položaj ni pravica ali (neposredna na zakon oprta) pravna korist.
Ker revizijsko sodišče pravilnosti materialnopravnih izhodišč sodišča druge stopnje ne more presojati, pritožbeni razlog po 2. odstavku 30. člena ZDSS-1 pa je v pritožbi le naveden, ni pa obrazložen, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti - pisna obdolžitev
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni sama po sebi nezakonita zato, ker se je tožnici najprej očitalo krivdno ravnanje (kršitev pogodbenih in drugih obveznosti), odpoved pa je bila podana iz razloga nesposobnosti.
Ugotovitev delodajalca, da delavcu za očitane kršitve ni mogoče očitati krivde, ne pomeni, da gre avtomatično za nesposobnost. Tudi nesposobnost - nepravočasno, nestrokovno in nekvalitetno opravljanja dela iz nekrivdnih razlogov - mora delodajalec dokazati.
ZOR člen 376, 376/1. ZDSS člen 35.ZPIZ člen 289.ZPIZ-1 člen 276.
priznanje pravice iz zavarovanja - odškodninska odgovornost zavoda - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Tožeča stranka je resda uveljavljala odškodninsko odgovornost tožene stranke s sklicevanjem na zavlačevanje postopka pri priznanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, vendar pa je znesek zahtevane odškodnine (in s tem tudi zatrjevano škodo) opredelila v višini zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov, ki jih ji je tožena stranka izplačala na podlagi odločbe o odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Za presojo zastaranja je zato odločilno, kdaj se je tožeča stranka seznanila z vsemi tistimi okoliščinami glede zatrjevane škode (po njeni oceni je to škoda v višini zakonskih zamudnih obresti), na podlagi katerih je lahko postavila obravnavani tožbeni zahtevek tako po temelju, kot ga tudi določila po višini.
S sodbo je sodišče o pravici do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev odločilo le po temelju, toženi stranki pa naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju tega nadomestila. Šele na podlagi te odločbe se je tožeča stranka sploh lahko seznanila in tudi opredelila škodo, do povrnitve katere naj bi bila upravičena in jo uveljavlja v tem sporu kot premoženjsko škodo v višini zakonskih zamudnih obresti od konkretnih mesečnih zneskov nadomestila.
ZDDO člen 23, 23/1-3, 23/2, 23/4, 23/5, 30.ZJU člen 199.
razrešitev višjega upravnega delavca - razlogi za razrešitev - utemlejitev razlogov za razrešitev - komandir policijske postaje
Iz samega izreka navedene odločbe izhaja, da gre v obravnavani zadevi za razrešitev tožnika. V odločbi o razrešitvi višjega upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - bibliotekar - dodatek - izvolitev v naziv
Glede na to, da sta pravna podlaga kot tudi narava uveljavljanih terjatev v obravnavani zadevi in zadevi, na katero se sklicuje pritožba, različni, odločitev v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni mogoče medsebojno primerjati. Pravno vprašanje, ki je bilo v zadevah bistveno za odločitev, namreč ni bilo enako.
ZJU člen 128, 130, 130/4.URS člen 2, 3, 120, 153. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (2003) člen 5.
disciplinski postopek - zastaranje - urejanje s podzakonskim aktom - bolniška odsotnost delavca - uvedba in vodenje disciplinskega postopka
Uredba Vlade (o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti), sprejeta na podlagi četrtega odstavka 130. člena ZJU, posega v zakonsko materijo z določitvijo primerov, ko disciplinskega postopka ni mogoče uvesti in voditi.
Bolniška odsotnost delavca ne preprečuje uvedbe disciplinskega postopka.
Komisija za pritožbe je ugotovila, da "narava poškodbe (op.: zaradi katere je bil tožnik v bolniškem staležu) še zdaleč ni bila takšna, da se ne bi mogel udeležiti (op.: disciplinske) obravnave". Sodišče prve stopnje je tem ugotovitvam tožene stranke same pritrdilo in tudi utemeljilo zakaj, kar pomeni, da ima sodba tudi razloge o tem, da bolniški stalež tožnika ni bil ovira za vodenje disciplinskega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - rok za odpoved - vročitev - učinkovanje odpovedi
Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga sta pomembna dva trenutka. Po določbi petega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec odpoved podati najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za odpoved. Rok je prekluziven in njegova zamuda pomeni, da je odpoved nezakonita. Kdaj začne rok teči, je dejansko vprašanje, zaključi pa se s podajo odpovedi, ne pa z njeno vročitvijo delavcu. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.
stranski udeleženec - pravni interes - status stranke - enotno gradbeno dovoljenje
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZUN in ZGO, ko je uporabilo enake kriterije za presojo statusa stranskega udeleženca, kot veljajo po navedenih predpisih za ugotavljanje in izkazovanje investitorjeve lastninske pravice oziroma njegove pravice do gradnje na nekem zemljišču.
ZJU člen 60, 60/4, 64, 64/1, 65, 65/6. ZUS člen 21, 21/1, 26, 26/1.
prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - imenovanje na položaj generalnega direktorja
Ker ZJU ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije, ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom, ki so sodelovali v fazi izbirnega postopka pred posebno natečajno komisijo, je treba varovati rok za tožbo, ki teče od vročitve ugotovitvenega sklepa stranki, v korist katere je bil sklep izdan, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse
Glede na namen dopuščene revizije in na vlogo Vrhovnega sodišča, je v postopku za dopustitev revizije lahko relevanten le odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev.
Dokazna ocena ne more biti predmet revizijske presoje. Določba 8. člena ZPP o načelu proste dokazne ocene vsebuje tudi metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana le, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, če bi bila vsebinsko neprepričljiva. Ker dokazni oceni sodišča ni mogoče očitati, da ne bi upoštevala procesnih zahtev, ki jih izraža 8. člen ZPP, revizijski očitki pa pomenijo le izpodbijanje same vsebine dokazne ocene, je očitek revizije v smeri procesnih kršitev le navidezen: z njim se v bistvu graja na drugi stopnji sprejeto dokazno oceno.
denacionalizacija - vračanje premoženja kapitalskih družb - vzpostavitev lastninskega deleža na družbenem kapitalu pravne osebe - vrednost lastninskega deleža - čista aktiva podjetja - glavna obravnava
Pri vračanju premoženja se upošteva premoženje, ki ga je kapitalska družba imela ob podržavljenju. Po presoji vrhovnega sodišča je zato v obravnavani zadevi relevanten delež, ki so ga imeli upravičenci na podjetju, in vrednost čiste aktive podjetja.