posledice poškodbe pri delu - iskanje zaposlitve - plačilo odškodnine - vzročna zveza
Če poškodba pri delu oziroma njene posledice niso vzrok za to, da pokojni v spornem obdobju, za katerega uveljavlja odškodnino, ni mogel dobiti zaposlitve, oziroma če tak vzrok ni dokazan, ni odškodninske odgovornosti.
Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 110. člena ZDR, t. j. okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, glede na katere ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je lahko pomemben le, če obstaja vsaj eden od zakonskih razlogov za izredno odpoved iz prvega odstavka 111. člena ZDR.
Glede na to, da je tožnici osebni zdravnik kopanje v morski vodi z vidika zdravljenja celo priporočil, s tega vidika ni videl ovir za letovanje na morju in sodišče ni ugotavljalo nobenih motenj zdravljenja in siceršnjih motenj v naprej odobrenega bolniškega staleža, tožnica očitane kršitve v zvezi z zlorabo bolniške odsotnosti ni storila.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.ZPP člen 8, 339, 358, 358/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - dejanska ugotovitev - bistvena kršitev določb postopka - prosta presoja dokazov - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje
Ker določba 8. člena ZPP pomeni metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, je lahko bistveno kršena le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična), ne pa tudi, če bi bila ocena vsebinsko neprepričljiva.
Zaključek sodišča o datumu seznanitve z razlogom za odpoved pogodbe predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče druge stopnje je (sicer ne da bi opravilo glavno obravnavo in zato v nasprotju s 1. točko 358. člena ZPP) spremenilo dejanski zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj se je tožena stranka seznanila s poslovnim razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker pa revizija v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 339. člena v zvezi s 358. členom ZPP), revizijsko sodišče samo v takšno odločitev ni smelo poseči.
ZZZPB člen 56, 59.ZS člen 3. Pravilnik o štipendiranju (1991) člen 8, 9. Odlok o valorizaciji katastrskega dohodka in o določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka za leto 1991 (1990) člen 2.
Tožnik tudi ob upoštevanju koeficienta iz leta 1990 ne bi dosegal cenzusa za odmero štipendije. Šele z mejnim koeficientom 99,52 oziroma koeficientom 99 bi se izenačil oziroma spustil pod 110 % zajamčenega osebnega dohodka (oziroma 7.810 SIT). Prav zaradi tega ni utemeljen zaključek o njegovem neenakopravnem obravnavanju.
Umik revizije predstavlja enostransko izjavo revidenta, s katero preklicuje svojo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je predhodno uveljavil s tem izrednim pravnim sredstvom. Izjava učinkuje brez sodelovanja sodišča. Glede na določbo tretjega odstavka 334. člena ZPP v povezavi s 383. členom ZPP umika revizije ni mogoče preklicati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dva razloga za odpoved - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved škodljivega ravnanja
Ob ugotovitvi, da je podan eden od razlogov, ki pogojujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jih ZDR taksativno določa v 1. odstavku 111. člena (v konkretnem primeru razlog po drugi alineji 1. odstavka 111. člena), nadaljnje sodno preverjanje ostalih razlogov, na katere se opira odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni potrebna.
Čeprav toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala materialna škoda (tožnica je blago kasneje plačala), za kršitev obveznosti iz 35. člena ZDR zadostuje že verjetnost, da bi neko dejanje delodajalcu lahko škodilo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - neupoštevanje navodil delodajalca - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje o odločilnih razlogih
Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR sodišče preizkusi, ali pomeni delavcu očitano ravnanje oziroma ravnanje delavca, ki je predmet očitkov, hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.
Tožnikove pritožbe, kljub naknadni vlogi o tem, da naj bi šlo dejansko za revizijo zoper del sodbe, ni mogoče šteti za revizijo. O pomoti pri poimenovanju vloge bi lahko sklepali le, če bi tudi iz vsebine vloge z dne 29.3.2007 izhajalo, da ta vloga predstavlja revizijo zoper del odločitve sodišča druge stopnje v sodbi. To iz vsebine vloge – pritožbe z dne 29.3.2007 - ni razvidno. Poleg tega je bil „predlog“ za spremembo poimenovanja pritožbe podan že po poteku roka za vložitev revizije.
Tožnik se pritožuje zoper sklep sodišča druge stopnje o nedovoljeni reviziji, ki ga sodišče druge stopnje v zvezi z odločitvijo o zahtevku za plačilo pogodbene kazni sploh ni izdalo. Takšna pritožba, kot pritožba zoper neobstoječ sklep, je nesmiselna.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ (1983) člen 10, 11.ZPIZ člen 13.
kmetijska dejavnost - zavarovanje za ožji obseg pravic - odmera pokojnine - najnižja pokojninska osnova - varstveni dodatek
Tožnik je bil večino oziroma pretežni del obveznega zavarovanja (v to obdobje se ne upošteva čas zavarovanja po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov) zavarovan za ožji obseg pravic. Glede na takšno ugotovitev sta se sodišči druge in prve stopnje utemeljeno oprli na določbo osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1, po kateri zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.
Brez pravne podlage je tožnikovo zavzemanje za to, da bi mu pripadale pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja z upoštevanjem njegovega zadnjega zavarovanja pred priznanjem invalidnosti prve kategorije in pravice do invalidske pokojnine.
prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - zastaranje - škoda - začetek teka zastaralnega roka
V skladu s prvim odstavkom 376. člena ZOR odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Za začetek teka zastaralnega roka je tako odločilen dan, ko je oškodovanec zvedel za škodo in njenega povzročitelja. Vedenje o škodi ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino. Dejstvo, da škoda še vedno nastaja, sicer lahko vpliva na višino škode, toda na njen obstoj in utemeljenost terjatve ne more vplivati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved
Ker je bila tožena stranka že v mesecu decembru 2002 seznanjena z razlogi za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi (zaradi uvedbe novega informacijskega sistema je prenehala potreba po njenem delu), sta ob podaji odpovedi dne 23.6.2003 potekla tako subjektivni kot objektivni rok za odpoved. Sodišče je zato utemeljeno presodilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved zadnje pogodbe - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela
Ob tožnikovih navedbah, da tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zajela zadnje podpisane pogodbe z dne 1.12.2000, in navedbah tožene stranke, da tožnik ni vrnil podpisanega predloga pogodbe s tega dne, je lahko pravno pomembna dejanska ugotovitev sodišča, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki je urejala tožnikovo delovno razmerje ob podaji odpovedi, ker je bil tak njen namen.
ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/7. ZTPDR člen 67.ZZVZZ člen 31, 34. ZDR (1990) člen 103.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - vročitev disciplinske odločbe delavcu in pooblaščencu - rok za ugovor - nadomestilo plače
Rok za vložitev ugovora delavca zoper odločbo disciplinske komisije je treba šteti od vročitve te odločbe njegovemu pooblaščencu in ne osebno delavcu. Pri tem ni pomembno, ali je odločba disciplinske komisije vročena delavcu pred vročitvijo njegovemu pooblaščencu ali kasneje. Rok za ugovor v vsakem primeru teče od datuma pravilne vročitve, to je vročitve pooblaščencu.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, ni dovoljeno vložiti revizije iz razloga zmotne uporabe materialnega prava.
uveljavitev ZPIZ-1 - dodatno priznana pokojninska doba - ponovna odmera pokojnine - odmera pokojnine v prehodnem obdobju
Tožniku je bila v letu 1992 pokojnina odmerjena v največjem možnem odstotku od pokojninske osnove, zato mu zaradi novo priznane pokojninske dobe v letu 2002 ni bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku.
Določbe 409. in 410. člena ZPIZ-1 urejajo odmero pokojnin v prehodnem obdobju in se vsebinsko lahko uporabljajo le za zavarovance, ki so v času veljavnosti zakona iz leta 1999 še v delovnem razmerju.
Ker v reviziji izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega zakonsko določenega zneska, višje sodišče pa revizije tudi ni dopustilo s sklepom, ni izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije. Vrhovno sodišče jo je zato v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dohodek - renta - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum - prosta presoja dokazov
Sodišče je v dokazno oceno vključilo vse izvedene dokaze, vključno s tistimi, na katere opozarja revizija in katerih vsebina po stališču revizije nasprotuje dokazni oceni nižjih sodišč. Prav tako je opravilo celovito presojo posameznih izvedenih dokazov. Izpodbijani sodbi zato ni mogoče očitati kršitev 8. člena ZPP.
V skladu s pravilom ne ultra alterum tantum so zamudne obresti od zapadlih zneskov izgubljenega dohodka z uveljavitvijo OZ prenehale teči, če so dotlej dosegle ali presegle glavnico, od ostalih zneskov pa tedaj, ko so dosegle glavnico.
ZOR člen 173, 174, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - delo na višini - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - objektivna akumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V času, ko se je pripetila nesreča, je tožnik opravljal za toženo stranko delo kot vodja gradbišča - sektorski vodja z izobrazbo elektrodelovodje z opravljenim izpitom iz varstva pri delu. Zato je ne glede na situacijo, ki je terjala, zaradi bližajoče se nevihte, nujno prekrivanje strehe, tudi sam odgovoren, da ni poskrbel za varno izvedbo del.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.