odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila s kolesarjem - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Res je, da bi lahko toženkin zavarovanec preprečil trk s tožnico, če bi vozil z nekoliko nižjo hitrostjo in če bi tožnico obvozil po desni in ne levi strani, vendar pa je glavni vzrok konkretne nezgode nedvomno v ravnanju tožnice, ki je spremenila smer svoje vožnje, ne da bi se poprej prepričala, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu, in ne da bi namero pravočasno in nedvoumno nakazala s predpisanim znakom, kot ji to narekuje 23. člen ZVCP. Revizija tako neupravičeno minimalizira tožničino hudo kršitev cestnoprometnih predpisov. Glede na navedeno je tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je prispevek toženkinega zavarovanca k nastanku škode 50 % in nič več.
ZGO člen 3, 3/3, 33a, 33a/2, 36, 36/1.ZGO-1 člen 191, 191/2. ZUN člen 53, 54, 54/1.ZUP člen 147.ZUS-1 člen 59, 59/2, 74, 74/3, 74/4.
enotno dovoljenje za gradnjo - rušenje objektov - pravica graditi - predhodno vprašanje v upravnem postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Na podlagi predloženih podatkov in listin, in sicer zemljiškoknjižnega izpiska, v katerem je vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice v korist investitorice, in v obliki notarskega zapisa, sklenjene pogodbe o pripojitvi, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je investitorica izkazala pravico graditi na predmetnih zemljiščih. Ker je prizadeta stranka glede na navedeno lastnica predmetnih zemljišč, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni podana kršitev 147. člena ZUP glede prekinitve postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo in rešitve predhodnega vprašanja lastništva spornih zemljišč. Prav tako ni bilo razlogov za prekinitev gradbenega postopka zaradi predhodne rešitve denacionalizacijskega vprašanja. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. U 1730/94 z dne 3.4.1996 izhaja, da ni pogojev za vračanje predmetnih zemljišč v naravi, saj je bil s citirano sodbo zavrnjen predlog tožnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka, med drugim tudi glede spornih zemljišč. Poleg tega pa so bili objekti, ki so predmet rušenja po predmetni odločbi, zgrajeni po podržavljenju.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava za investicije - stanovanjska stavba
Davčna olajšava po 39. členu ZDDPO se prizna tudi za investicije v teku, če je investicija vnešena v poslovne knjige in so za verjetne izkazani vsebinski pogoji za uporabo osnovnega sredstva.
Očitne pomote vložnika po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Obravnavana revizija je naslovljena na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato tožnikove revizije ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.
ZOR člen 630, 1107/1, 1107/2. ZPP člen 13. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62, 62/3, 112.
gradbena pogodba - naročnik del - predhodno vprašanje - uporaba posebnih gradbenih uzanc - prevzem izvedenih del
Plačnik z gradbeno pogodbo naročenih del je naročnik ne glede na vprašanje, ali je lastnik nepremičnine. Po uveljavitvi ZOR so se PGU še vedno lahko uporabljale glede vprašanj, ki so bila z njimi urejena bolj podrobno kot z ZOR.
Zapisnik, sestavljen pred sodnikom, o tem, da je bila sklenjena in podpisana darilna pogodba med tožničinim pokojnim očetom in prvo toženko, in o vsebini te pogodbe je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, torej, da je pokojni tožničin oče darilno pogodbo podpisal.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 200, 203, 414, 414/1, 414/2. OZ člen 1060. ZD člen 142, 142/1, 142/2. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo s povečano nevarnostjo - gostinski lokal - redarska služba - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki
Tožnik je opravljal delo redarja, v okviru katerega je moral iz gostinskega lokala odstranjevati vinjene osebe, ki povzročajo konflikte ali so njihovi potencialni povzročitelji. Opravljanje takega dela predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
Neredi v gostinskih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače in kjer se zadržuje večje število ljudi, so predvidljivi. Drugotoženec bi moral in mogel pričakovati, da imajo lahko nekateri gostje pri sebi nevarne predmete in da jih lahko - zlasti v vinjenem stanju - tudi uporabijo.
Tožnik s trditvijo, da se sporne nepremičnine niso mogle šteti za kmetijska zemljišča (ker so bili sprejeti prostorski izvedbeni akti), postavlja pod vprašaj obseg družbenega kapitala, ki je bil predmet lastninskega preoblikovanja.
Če se tožnik ni strinjal z obsegom družbenega kapitala (oziroma vsebino otvoritvene bilance), bi moral to na ustrezen način uveljavljati v samem postopku lastninskega preoblikovanja.
Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetja, spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
ZTLR člen 14.SPZ člen 66.ZOR člen 210, 219, 380, 380/3, 939.OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporaba dela nepremičnine, večjega od solastniškega dela - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - korist toženca - prikrajšanje tožnika
Določbo 198. člen OZ je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejena v 190. členu OZ. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne izraze (npr. izguba pravice, zmanjšanje premoženja, nastanek nove obveznosti in podobno), vendar mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
dokazovanje - izvedenec - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zato ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo relevantna dejstva, ki predstavljajo podlago izpodbijane sodbe.
preklic oporoke - oblika oporoke - pisna oporoka pred pričami - notarska oporoka
Izjava o preklicu oporoke ne izpolnjuje pogojev po 99. členu ZD, saj ni dana v nobeni od zakonsko predvidenih oblik za sestavo oporoke. Izjava tudi ne izpolnjuje pogojev za notarsko oporoko. Zgolj dejstvo, da je pri sestavi izjave sodelovala notarska namestnica še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za veljaven preklic oporoke.
razlastitev - revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Toženec ne odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi prispevka oškodovanke. Tožnica glede na svoje znanje in izkušnje s konji pri nastanku škode zmožna razsojati, zato bi morala ravnati bolj skrbno in gibanje v hlevu prilagoditi svojim izkušnjam. Če bi se v hlevu gibala v varni razdalji, bi nesrečo (konj ji je odgriznil del ušesa) lahko preprečila. Sodišči sta pravilno presodili, da sta za škodo odgovorna tudi njena starša, ki sta mladoletno tožnico pustila pri tožencu brez varstva in nadzora.
Za škodo, ki jo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge, odgovarjajo povzročitelji solidarno le, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev (tretji odstavek 206. člena ZOR). Ker sta sodišči ugotovili toženčev delež pri škodi, sta pravilno ravnali, ko sta ga obsodili le na plačilo njegovega deleža pri škodi (prvi odstavek 412. člena ZOR).
Litispendenca je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, in je okoliščina, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Ker tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obravnavani upravni spor obakrat tekel med istima strankama, sta tako podana oba odločilna pogoja za upoštevanje litispendence, torej istovetnost strank postopka in istovetnost tožbenega zahtevka.
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Sodišče lahko kljub prekinitvi postopka odloči o stvari, če so bila predhodno v postopku opravljena vsa procesna dejanja.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – nenominirani kapital – obnova postopka – določitev upravičenca – cena delnice – konstitutivni element odločbe – cenitev – zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
razlaga pogodbe - kooperantska pogodba - pogodba o delu - plačilo podizvajalcu - rok plačila - plačilo pod odložnim pogojem - neizpolnitev pogoja
Pogodbena določba, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek na dan, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.