Zapisnik, sestavljen pred sodnikom, o tem, da je bila sklenjena in podpisana darilna pogodba med tožničinim pokojnim očetom in prvo toženko, in o vsebini te pogodbe je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, torej, da je pokojni tožničin oče darilno pogodbo podpisal.
ZOR člen 630, 1107/1, 1107/2. ZPP člen 13. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62, 62/3, 112.
gradbena pogodba - naročnik del - predhodno vprašanje - uporaba posebnih gradbenih uzanc - prevzem izvedenih del
Plačnik z gradbeno pogodbo naročenih del je naročnik ne glede na vprašanje, ali je lastnik nepremičnine. Po uveljavitvi ZOR so se PGU še vedno lahko uporabljale glede vprašanj, ki so bila z njimi urejena bolj podrobno kot z ZOR.
Očitne pomote vložnika po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Obravnavana revizija je naslovljena na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato tožnikove revizije ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila s kolesarjem - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Res je, da bi lahko toženkin zavarovanec preprečil trk s tožnico, če bi vozil z nekoliko nižjo hitrostjo in če bi tožnico obvozil po desni in ne levi strani, vendar pa je glavni vzrok konkretne nezgode nedvomno v ravnanju tožnice, ki je spremenila smer svoje vožnje, ne da bi se poprej prepričala, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu, in ne da bi namero pravočasno in nedvoumno nakazala s predpisanim znakom, kot ji to narekuje 23. člen ZVCP. Revizija tako neupravičeno minimalizira tožničino hudo kršitev cestnoprometnih predpisov. Glede na navedeno je tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je prispevek toženkinega zavarovanca k nastanku škode 50 % in nič več.
ZGO člen 3, 3/3, 33a, 33a/2, 36, 36/1.ZGO-1 člen 191, 191/2. ZUN člen 53, 54, 54/1.ZUP člen 147.ZUS-1 člen 59, 59/2, 74, 74/3, 74/4.
enotno dovoljenje za gradnjo - rušenje objektov - pravica graditi - predhodno vprašanje v upravnem postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Na podlagi predloženih podatkov in listin, in sicer zemljiškoknjižnega izpiska, v katerem je vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice v korist investitorice, in v obliki notarskega zapisa, sklenjene pogodbe o pripojitvi, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je investitorica izkazala pravico graditi na predmetnih zemljiščih. Ker je prizadeta stranka glede na navedeno lastnica predmetnih zemljišč, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni podana kršitev 147. člena ZUP glede prekinitve postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo in rešitve predhodnega vprašanja lastništva spornih zemljišč. Prav tako ni bilo razlogov za prekinitev gradbenega postopka zaradi predhodne rešitve denacionalizacijskega vprašanja. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. U 1730/94 z dne 3.4.1996 izhaja, da ni pogojev za vračanje predmetnih zemljišč v naravi, saj je bil s citirano sodbo zavrnjen predlog tožnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka, med drugim tudi glede spornih zemljišč. Poleg tega pa so bili objekti, ki so predmet rušenja po predmetni odločbi, zgrajeni po podržavljenju.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava za investicije - stanovanjska stavba
Davčna olajšava po 39. členu ZDDPO se prizna tudi za investicije v teku, če je investicija vnešena v poslovne knjige in so za verjetne izkazani vsebinski pogoji za uporabo osnovnega sredstva.
Posojilna pogodba ni realen kotrakt, kar sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali in sta izhajali iz obstoja pogodbe, pri tem pa sta ugotovili, da je tožnica denar izročila. Zato sta tožencu tudi naložila vrnitev izročenega zneska z ustreznimi obrestmi.
ZPP člen 17, 17/2, 47, 47/1, 61.ZMZPP člen 48, 49. ZIZ10, 10/1, člen 266.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o začasni odredi - zavrženje revizije
Sodišče tudi o absolutni nepristojnosti (oziroma o pomanjkanju jurisdikcije) odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana. Ob takšnem pristopu k vprašanju pristojnosti se pokaže, da je slovensko (mariborsko) sodišče pristojno za toženca že po načelu actor sequitur forum rei.
denacionalizacija - možnost prejetja odškodnine od tuje države
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da je bila z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12.5.1951 odrejena sekvestracija vsega premoženja M.V. (tožnikove tete) v smislu Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ). Iz zemljiške knjige pa izhaja, da je bila sporna parcela v državno last prenešena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3.4.1959, izdanega zaradi zemljiškoknjižne izvedbe sklepa o zaplembi z dne 21.1.1959, izdanega v času, ko je prejšnja lastnica M.V. že bila ameriška državljanka (ameriško državljanstvo je pridobila, kar ni sporno, 18.10.1955). Glede na to je imela po Sporazumu med Vlado FLRJ in Vlado ZDA z dne 5.11.1964 pravico za odvzeto premoženje dobiti odškodnino od ZDA ter jo ta okoliščina zato po 2. odstavku 10. člena ZDen iz denacionalizacije izključuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 9, 9/1.
denacionalizacija -revizija - dovoljenost - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo upravičenca - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
Pripoznava dolga je enostranska izjava volje dolžnika. Usmerjena je sicer proti upniku, vendar za njeno učinkovanje privolitev upnika ni potrebna in tudi obličnost ni predpisana. Zato vprašanje učinkovitosti same izvensodne poravnave zaradi neizpolnitve v njej določenih pogojev v tej zadevi ni pravno odločilno.
Revizijsko sodišče je presojalo zapis o izvensodni poravnavi le kot listino, ki vsebuje tudi pisno enostransko izjavo prve toženke o dolgu.
Za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve.
Revizijsko sodišče ne sme sprejeti vloge razlagalca nejasnih navedb revidenta, ker bi sicer poseglo v pravice druge pravdne stranke. Nejasno označbo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je zato treba upoštevati tako, kot če ta vrednost sploh ne bi bila označena.
neveljavnost pogodbe - zakupna pogodba - ničnost - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičini
Tožnik zatrjuje, da je s sporno zakupno pogodbo prizadet kot lastnik, ker je ne-lastnik parcel brez njegovega soglasja oddal v zakup tuje zemljišče. ZTLR je omogočal učinkovito varstvo lastninske pravice s tem, da je v 37. členu omogočal, da lastnik kadarkoli in zoper kogarkoli lahko zahteva vrnitev individualno določene stvari, katere lastnik je. Če bi tožnik vložil ustrezno tožbo in bi toženke ugovarjale, češ da je njihov pravni prednik sklenil zakupno pogodbo, bi moralo sodišče o veljavnosti pogodbe odločiti kot o predhodnem vprašanju in tak postopek gotovo ne bi bil daljši, kot v danem primeru, ko je tožnik s posebno tožbo najprej uveljavljal ničnost pogodbe in bi šele nato vložil lastninsko tožbo.
ZDDPO člen 64, 65. ZDDPO (1990) člen 21, 21/2. ZDavP člen 112.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - sprememba zakona - uveljavljanje davčne olajšave - prehodne določbe
Med prehodnimi določbami ZDDPO je v 64. členu določeno (le to), da lahko z uveljavljanjem davčne olajšave po 21. členu ZDDPO (1990) do izteka tam določenih obdobij nadaljujejo le tisti zavezanci, ki so tako olajšavo uveljavili na podlagi ZDDPO(1990). Ker je tožeča stranka prvi dobiček izkazala šele za leto 1995, v letu 1996 ni mogla uveljaviti davčne olajšave iz 21. člena ZDDPO(1990), ker od 1.1.1994, ko je začel veljati novi ZDDPO, za novo uveljavljanje te davčne olajšave ni (bilo več) pravne podlage.
OZ člen 333.ZUJIK člen 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93.
izpraznitev kulturnega doma - javna kulturna infrastruktura - pogodba o uporabi javne kulturne infrastrukture - prenehanje trajnega razmerja - vložitev tožbe
Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja. Prenehanje nastane, ko ena od strank izjavi svojo voljo, da želi doseči prenehanje. Volja se izjavi s posebno izjavo - odpovedjo. Kadar pa želi zakonodajalec doseči višjo stopnjo varstva določenih oseb v trajnem razmerju, pa s posebnim pravilom določi, da je odpoved mogoča samo z vložitvijo tožbe. Navedenega ZUJIK ne predpisuje.
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Sodišče lahko kljub prekinitvi postopka odloči o stvari, če so bila predhodno v postopku opravljena vsa procesna dejanja.
Litispendenca je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, in je okoliščina, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Ker tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obravnavani upravni spor obakrat tekel med istima strankama, sta tako podana oba odločilna pogoja za upoštevanje litispendence, torej istovetnost strank postopka in istovetnost tožbenega zahtevka.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – nenominirani kapital – obnova postopka – določitev upravičenca – cena delnice – konstitutivni element odločbe – cenitev – zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.