zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenec za vložitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti v postopku o prekršku lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje, ne pa tudi storilec prekrška.
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da tožnik ni vložil sklepčne tožbe. Oblikovalni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da pravna dejanja tožene stranke Š...Ć storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom Š...Ć, to je Š...Ćnakazilo – asignacija z dne Š...Ć, na podlagi katere je tožena stranka od tretje osebe, nakazanke - asignantke) prejela Š...Ć SIT nima učinka proti stečajni masi“ se namreč ne nanaša na dejanje, ki bi ga storil stečajni dolžnik, kot bi se glede na izrecno določbo prvega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, moralo. Brez utemeljenega oblikovalnega tožbenega zahtevka pa niti dajatveni zahtevek ne more biti utemeljen.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
ZDSS-1 in (glede na določbo 19. člena ZDSS-1) Zakon o pravdnem postopku ne določata pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva le v dvostopenjskem postopku.
ZUS-1 člen 55, 55/2, 70, 70/2, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 91. CZ (1995) člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 183, 183/1, 189.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - strokovno mnenje carinskega laboratorija - naknadni obračun carinskega dolga - postavitev izvedenca - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revident je ves čas nasprotoval uvrstitvi blaga v tarifno oznako KNCT, določeno s strani carinskih organov, vendar nestrinjanje z uvrstitvijo v tarifno oznako KNCT ne pomeni nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem. Dejansko stanje je torej ostalo nesporno in ker je dokaz z izvedencem namenjen ugotavljanju dejanskega stanja, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ni kršilo revidentove pravice do izjave.
izbris družbe po zaključku stečaja - prenehanje pravdne stranke sposobnost biti stranka - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Zaradi prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva procesna predpostavka sposobnost biti stranka ni več podana in ker se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, pomeni, da je revizija postala nedovoljena.
ZUS-1 člen 32, 32/2.ZGJS člen 3, 3/2, 43, 43/3, 44, 44/1-2, 44/3.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - odvzem koncesije - finančni učinek odvzema
Ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode kot temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1, je bila njena zahteva utemeljeno zavrnjena.
CZ člen 125, 148, 148/1-c, 154, 154/1.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2.
tranzit - naknadni obračun carinskega dolga - skrbnost v carinskem postopku - višja sila
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem tožene stranke in sodišča prve stopnje, da tatvina blaga iz ukradenega tovornjaka v obravnavanem primeru sama po sebi ne predstavlja izpolnjenega pravnega standarda višje sile iz c) točke prvega odstavka 148. člena CZ, ki je smiselno vsebovan v drugem odstavku 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 in nasl.), ko dejanje tretjega ni pričakovano, niti se posledicam ne da izogniti oziroma jih odstraniti. Tranzitni carinski postopek, ko blago prečka carinsko črto in se ne obračuna carina, ker naj bi bilo blago le začasno na ozemlju Republike Slovenije zaradi tranzita, pa po naravi stvari zahteva še večjo raven skrbnosti. Tatvina tovornjaka ni nekaj nepredvidljivega, niti zalivkanost in zaklenjenost tovornjaka ne predstavljata ustreznega ukrepa zavarovanja.
V obravnavanem primeru je zato treba izhajati iz določbe drugega odstavka 44. člena ZPP, ki kot izhodišče za opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih predpisuje v tožbi ocenjeno vrednost.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001285
ZPP člen 4, 281, 285, 286, 286/4, 310, 310/2, 314, 314/3, 339, 339/2-14, 360, 377.OZ člen 376, 1060.ZOR člen 278, 278/2.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - tek zamudnih obresti - zavarovalnina - odškodnina zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti v razlogih sodbe - pogoji za izdajo delne sodbe
Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe.
Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna.
Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.
ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.ZOR člen 154.OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca – nedopustno ravnanje - invalid III. kategorije – razporeditev k drugemu delodajalcu
Ker tožeča stranka odločitvi tožene stranke z dne 21.5.1999 o razporeditvi k novemu delodajalcu kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjala, je ta postala dokončna, izvršljiva in pravnomočna že z iztekom roka za vložitev ugovora. Tožeča stranka tudi ni dokazala svojih trditev, da ji je tožena stranka zagotovila sklenitev delovnega razmerja pri nesolidnemu delodajalcu. Toženi stranki v zvezi z odločitvijo z dne 21.5.1999 tako ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja.
začasna odredba - zahteva za izdajo začasne odredbe - preuranjena odločitev o začasni odredbi - procesne predpostavke za vložitev tožbe - molk organa - pasivna legitimacija v upravnem sporu
Ker je zahtevo za izdajo začasne odredbe mogoče obravnavati po vsebini le, če so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ki pa v tem primeru niso bile, je odločitev o začasni odredbi preuranjena.
invalidnost - poklicna bolezen - bolezen - pravice iz invalidskega zavarovanja
Pri boleznih tožnice ne gre za nobeno od bolezni, ki bi jih na podlagi predpisov lahko šteli za poklicno bolezen. Le take bolezni pomenijo posebej zavarovano tveganje, ki v (obveznem) invalidskem zavarovanju lahko zagotavlja tudi določene pravice iz zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpodbijanje odpovedi - zahtevek za vrnitev na delo
Ker je tožnici dne 18. 3. 2005 delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je v smislu določb 3. odstavka 204. člena ZDR ni izpodbijala, je njen zahtevek za vrnitev na delo in za priznanje pravic iz delovnega razmerja po navedenem datumu, oziroma za plačilo plače z odvodom prispevkov za socialno zavarovanje, neutemeljen.
ZPSPP člen 22, 28.SPZ člen 66, 93, 100.ZOR člen 412, 435.
soposest - prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor v solasti - soglasje najemodajalcev - ugovor pravice do posesti - izročitev poslovnih prostorov - nedeljiva obveznost
Določba 28. člena ZPSPP ne daje odgovora na vprašanja, ki se porajajo v zvezi z upravičenjem za razpolaganja iz tega člena, če je najemodajalcev več, ker ne ureja razmerij med njimi. Odgovor na vprašanje razmerij med najemodajalci je v obravnavanem gospodarskem sporu pomemben zato, ker ena izmed najemodajalk uveljavljenemu prenehanju najemne pogodbe izrecno nasprotuje.
Usoda obligacijske pravice do posesti tožene stranke je v konkretnem primeru odvisna (med drugim) od možnosti, da tožeča stranka sama in v nasprotju z voljo najemodajalke (in solastnice) S. B. uveljavi prenehanje te obligacijske pravice. Odgovor na vprašanje usode pravice do posesti tožene stranke je zato treba iskati na področju obligacijskega in ne stvarnega prava.
Izpraznitev in izročitev poslovnega prostora sta obveznosti najemnika, ki nista deljivi (arg. prvi odstavek 412. ZOR). Za nedeljive obveznosti pa velja, da sme, če je upnikov take obveznosti več, posamezni upnik zahtevati, da dolžnik izpolni njemu tedaj, če so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev; sicer lahko vsak upnik zahteva od dolžnika, da izpolni obveznost vsem skupaj ali da jo položi pri sodišču (drugi odstavek 435. člena ZOR).
upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – pojem zlorabe – zloraba na „sosednjem“ trgu, kjer ni prevlade – določanje neenakih pogojev za primerljive posle v razmerjih z različnimi sopogodbeniki
Določbe 10. člena ZPOmK ne izključujejo možnosti, da bi se zloraba prevladujočega položaja pokazala na drugem trgu, kot je ta, na katerem obstaja prevlada, in sicer ne glede na to, ali tudi na drugem trgu obstaja prevlada. Pogoj je, da sta oba trga dovolj povezana, tako da ravnanje na prvem lahko povzroči protikonkurenčne učinke na drugem („sosednjem“) trgu. Takšno je tudi utrjeno stališče SES. Zloraba je torej mogoča tudi v takšni obliki, da se je „dejanje zlorabe zgodilo na trgu govorne telefonije, učinki tega dejanja pa se kažejo na trgu internetnih storitev“.
Odškodninska odgovornost delodajalca je podana, če delavcu ni omogočil izrabe letnega dopusta. Dokazani morajo biti vsi štirje elementi odškodninske odgovornosti.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001262
URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.
Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.