razlaga pogodbe - kooperantska pogodba - pogodba o delu - plačilo podizvajalcu - rok plačila - plačilo pod odložnim pogojem - neizpolnitev pogoja
Pogodbena določba, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek na dan, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenec za vložitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti v postopku o prekršku lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje, ne pa tudi storilec prekrška.
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da tožnik ni vložil sklepčne tožbe. Oblikovalni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da pravna dejanja tožene stranke Š...Ć storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom Š...Ć, to je Š...Ćnakazilo – asignacija z dne Š...Ć, na podlagi katere je tožena stranka od tretje osebe, nakazanke - asignantke) prejela Š...Ć SIT nima učinka proti stečajni masi“ se namreč ne nanaša na dejanje, ki bi ga storil stečajni dolžnik, kot bi se glede na izrecno določbo prvega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, moralo. Brez utemeljenega oblikovalnega tožbenega zahtevka pa niti dajatveni zahtevek ne more biti utemeljen.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
ZDSS-1 in (glede na določbo 19. člena ZDSS-1) Zakon o pravdnem postopku ne določata pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva le v dvostopenjskem postopku.
V obravnavanem primeru je zato treba izhajati iz določbe drugega odstavka 44. člena ZPP, ki kot izhodišče za opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih predpisuje v tožbi ocenjeno vrednost.
ZUS-1 člen 32, 32/2.ZGJS člen 3, 3/2, 43, 43/3, 44, 44/1-2, 44/3.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - odvzem koncesije - finančni učinek odvzema
Ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode kot temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1, je bila njena zahteva utemeljeno zavrnjena.
CZ člen 125, 148, 148/1-c, 154, 154/1.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2.
tranzit - naknadni obračun carinskega dolga - skrbnost v carinskem postopku - višja sila
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem tožene stranke in sodišča prve stopnje, da tatvina blaga iz ukradenega tovornjaka v obravnavanem primeru sama po sebi ne predstavlja izpolnjenega pravnega standarda višje sile iz c) točke prvega odstavka 148. člena CZ, ki je smiselno vsebovan v drugem odstavku 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 in nasl.), ko dejanje tretjega ni pričakovano, niti se posledicam ne da izogniti oziroma jih odstraniti. Tranzitni carinski postopek, ko blago prečka carinsko črto in se ne obračuna carina, ker naj bi bilo blago le začasno na ozemlju Republike Slovenije zaradi tranzita, pa po naravi stvari zahteva še večjo raven skrbnosti. Tatvina tovornjaka ni nekaj nepredvidljivega, niti zalivkanost in zaklenjenost tovornjaka ne predstavljata ustreznega ukrepa zavarovanja.
ZUS-1 člen 55, 55/2, 70, 70/2, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 91. CZ (1995) člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 183, 183/1, 189.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - strokovno mnenje carinskega laboratorija - naknadni obračun carinskega dolga - postavitev izvedenca - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revident je ves čas nasprotoval uvrstitvi blaga v tarifno oznako KNCT, določeno s strani carinskih organov, vendar nestrinjanje z uvrstitvijo v tarifno oznako KNCT ne pomeni nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem. Dejansko stanje je torej ostalo nesporno in ker je dokaz z izvedencem namenjen ugotavljanju dejanskega stanja, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ni kršilo revidentove pravice do izjave.
izbris družbe po zaključku stečaja - prenehanje pravdne stranke sposobnost biti stranka - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Zaradi prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva procesna predpostavka sposobnost biti stranka ni več podana in ker se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, pomeni, da je revizija postala nedovoljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001285
ZPP člen 4, 281, 285, 286, 286/4, 310, 310/2, 314, 314/3, 339, 339/2-14, 360, 377.OZ člen 376, 1060.ZOR člen 278, 278/2.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - tek zamudnih obresti - zavarovalnina - odškodnina zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti v razlogih sodbe - pogoji za izdajo delne sodbe
Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe.
Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna.
Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pričo in sodnikom pristojnega sodišča
Okoliščina, da je predsednik uprave tožene stranke brat sodnice in podpredsednice Okrožnega sodišča ..., bi utegnila omajati zaupanje strank in javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004593
ZKP člen 371, 371/2, 491.KZ člen 64.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja po 64. členu KZ storilcu, ki je storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, lahko predlagata obe stranki; sodišče pa sme ta varnostni ukrep izreči tudi brez predloga strank, kadar so zanj podani v zakonu določeni pogoji.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - bibliotekar - dodatek - izvolitev v naziv
Glede na to, da sta pravna podlaga kot tudi narava uveljavljanih terjatev v obravnavani zadevi in zadevi, na katero se sklicuje pritožba različni, odločitev v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni mogoče medsebojno primerjati. Pravno vprašanje, ki je bilo v zadevah bistveno za odločitev, namreč ni bilo enako.
začasna odredba - zahteva za izdajo začasne odredbe - preuranjena odločitev o začasni odredbi - procesne predpostavke za vložitev tožbe - molk organa - pasivna legitimacija v upravnem sporu
Ker je zahtevo za izdajo začasne odredbe mogoče obravnavati po vsebini le, če so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ki pa v tem primeru niso bile, je odločitev o začasni odredbi preuranjena.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - različna pravna podlaga
Ker imajo tožbeni zahtevki tožeče stranke različno pravno podlago, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev dejanja - predpis, ki določa prekršek
Ker je prekrškovni organ storilcu za očitani prekršek izrekel globo na podlagi zakona, ki v času storitve prekrška še ni veljal, je podana kršitev zakona po 4. točki 156. člena ZP-1.
ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.ZOR člen 154.OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca – nedopustno ravnanje - invalid III. kategorije – razporeditev k drugemu delodajalcu
Ker tožeča stranka odločitvi tožene stranke z dne 21.5.1999 o razporeditvi k novemu delodajalcu kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjala, je ta postala dokončna, izvršljiva in pravnomočna že z iztekom roka za vložitev ugovora. Tožeča stranka tudi ni dokazala svojih trditev, da ji je tožena stranka zagotovila sklenitev delovnega razmerja pri nesolidnemu delodajalcu. Toženi stranki v zvezi z odločitvijo z dne 21.5.1999 tako ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja.
invalidnost - poklicna bolezen - bolezen - pravice iz invalidskega zavarovanja
Pri boleznih tožnice ne gre za nobeno od bolezni, ki bi jih na podlagi predpisov lahko šteli za poklicno bolezen. Le take bolezni pomenijo posebej zavarovano tveganje, ki v (obveznem) invalidskem zavarovanju lahko zagotavlja tudi določene pravice iz zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji.