KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004593
ZKP člen 371, 371/2, 491.KZ člen 64.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja po 64. členu KZ storilcu, ki je storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, lahko predlagata obe stranki; sodišče pa sme ta varnostni ukrep izreči tudi brez predloga strank, kadar so zanj podani v zakonu določeni pogoji.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - bibliotekar - dodatek - izvolitev v naziv
Glede na to, da sta pravna podlaga kot tudi narava uveljavljanih terjatev v obravnavani zadevi in zadevi, na katero se sklicuje pritožba različni, odločitev v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni mogoče medsebojno primerjati. Pravno vprašanje, ki je bilo v zadevah bistveno za odločitev, namreč ni bilo enako.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - različna pravna podlaga
Ker imajo tožbeni zahtevki tožeče stranke različno pravno podlago, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev dejanja - predpis, ki določa prekršek
Ker je prekrškovni organ storilcu za očitani prekršek izrekel globo na podlagi zakona, ki v času storitve prekrška še ni veljal, je podana kršitev zakona po 4. točki 156. člena ZP-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pričo in sodnikom pristojnega sodišča
Okoliščina, da je predsednik uprave tožene stranke brat sodnice in podpredsednice Okrožnega sodišča ..., bi utegnila omajati zaupanje strank in javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pričo in sodnikom pristojnega sodišča
Sorodstveno razmerje predlagane priče z eno izmed sodnic in podpredsednice Okrožnega sodišča ... ni okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
V reviziji zoper sodbo, s katero je bila vzdržana v veljavi odločitev pristojnega organa tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo postopka, se lahko uveljavljajo le kršitve, ki so bile storjene v obnovitvenem postopku, ne pa kršitve, ki naj bi jih tožena stranka ali sodišče storila že v rednem postopku, niti zmotna uporaba materialnega prava.
Ker dopolnjena pokojninska doba ne dosega tretjine razdobja med dopolnjenim dvajsetim letom tožnikove starosti in njegovo starostjo ob nastanku invalidnosti, sodišče pravilno ni ugodilo tožbenemu zahtevku za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Ugotovitev, na katerem delovnem mestu je bila tožnica razporejena ob prenehanju delovnega razmerja, je dejanska ugotovitev. Z nestrinjanjem z dejanskimi ugotovitvami oziroma dokazno oceno sodišča o tem, tožeča stranka ne more utemeljevati bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupoštevanje navodil delodajalca - prepoved škodljivega ravnanja - vestno opravljanje dela
Zapuščanje delovnega mesta brez odobritve, uporabo službenega vozila brez odobritve in napačno izstavljen obračun je sodišče utemeljeno štelo za kršitve delovnih obveznosti, ki izhajajo iz določb 31. člena (dolžnost vestnega opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi), 32. člena (dolžnost upoštevanja delodajalčevih navodil) in 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev sodbe
Revizijsko sodišče sicer ne more in ne sme poseči v dokazno oceno oziroma presojati o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), vendar mora biti dejanska ocena sodišča obrazložena, upoštevajoč vsaj minimalne standarde obrazložitve dokazne presoje oziroma razlogov za takšno presojo, posebej, če je za oblikovanje te ocene potrebno upoštevati več dejstev in če pri tem iz posameznih izvedenih dokazov izhaja, da med njimi obstajajo nasprotja.
Opredelitev sodišča, da se je tožena stranka seznanila z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi v januarju 2005, sama po sebi ne zadošča za presojo, da je bila odpoved res podana v 30-dnevnem roku, saj je do odpovedi prišlo dne 16.2.2005. Glede na to za odločitev ni bistveno le, da je tožena stranka odločitev o prenehanju potreb tožnikovega dela sprejela (enkrat) v januarju 2005, temveč kdaj točno tega meseca je bila takšna odločitev sprejeta oziroma glede na opredelitev petega odstavka 88. člena ZDR, kdaj se je seznanila z datumom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je ta razlog dejansko nastal.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 242.ZZZPB člen 1, 19.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prehodne in končne določbe ZDR
Med zakoni ne velja načelo hierarhičnosti, zato je ZDR lahko za določeno časovno obdobje posegel v vsebino ZZZPB tako, da ni priznal nadomestila med brezposelnostjo, če je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker delavec ni uspešno opravil poskusnega dela.
ZDR člen 127. SKPgd člen 46. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 46.
dodatek zaradi neugodnih vplivov okolja - kolektivna pogodba
V pristojnosti delodajalca je, da ovrednoti posamezna delovna mesta in da zanje določi zahteve ter temu ustrezne plačilne razrede in količnike za obračun plač.
Tožnik do dodatka zaradi vplivov okolja ni upravičen, ker kolektivna pogodba tožene stranke izrecno ugotavlja, da pri toženi stranki ne obstajajo okoliščine, ki bi bile lahko podlaga za izplačilo tega dodatka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Vzrok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil zgolj ugotovljeni nesorazmerno visok inventurni manjko, temveč ugotovitve o tožničini nesposobnosti za vodenje prodajalne, do katerih je tožena stranka prišla pri razčiščevanju razlogov za nastanek inventurnega manjka.
Ker naknadno izplačilo, ki naj bi ga tožnica prejela v letu 1994, in ki naj bi se nanašalo na osebni dohodek v letu 1977, ni bilo izplačano v skladu z osnovami in merili, ki so v F. M. v letu 1977 veljala za delitev osebnih dohodkov, ga ni mogoče šteti za plačo in všteti v pokojninsko osnovo.
Materialno pravo ni bilo očitno kršeno v tožničino škodo, saj ji je bilo z odločbo tožene stranke v pokojninsko osnovo vračunano nekaj, kar ji ne bi smelo biti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - daljši odpovedni rok
Za razliko od izredne odpovedi delodajalca, kjer je kot pogoj za takšno odpoved izrecno določeno, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR), zakon v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga določa odpovedni rok. Po četrtem odstavku 92. člena ZDR je v primeru odpovedi delodajalca zaradi krivdnih razlogov na strani delavca določen le minimalni odpovedni rok 30 dni. Določitev daljšega roka zato ni v nasprotju z zakonom in ni v škodo delavcu, posebej v okoliščinah tega primera, ki jih je obširno utemeljilo že sodišče druge stopnje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Ker je tožnik v nastali krizni situaciji ravnal tako, kot je glede na lastne izkušnje ocenil, da je najustrezneje, ni bila podana njegova huda malomarnost za očitano kršitev in nastalo škodo.
Revizija v zvezi z odločitvijo o zamudnih obrestih kot postranski terjatvi, ne da bi revident vložil revizijo tudi proti odločitvi o glavni terjatvi, ni dovoljena.