odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpodbijanje odpovedi - zahtevek za vrnitev na delo
Ker je tožnici dne 18. 3. 2005 delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je v smislu določb 3. odstavka 204. člena ZDR ni izpodbijala, je njen zahtevek za vrnitev na delo in za priznanje pravic iz delovnega razmerja po navedenem datumu, oziroma za plačilo plače z odvodom prispevkov za socialno zavarovanje, neutemeljen.
ZPSPP člen 22, 28.SPZ člen 66, 93, 100.ZOR člen 412, 435.
soposest - prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor v solasti - soglasje najemodajalcev - ugovor pravice do posesti - izročitev poslovnih prostorov - nedeljiva obveznost
Določba 28. člena ZPSPP ne daje odgovora na vprašanja, ki se porajajo v zvezi z upravičenjem za razpolaganja iz tega člena, če je najemodajalcev več, ker ne ureja razmerij med njimi. Odgovor na vprašanje razmerij med najemodajalci je v obravnavanem gospodarskem sporu pomemben zato, ker ena izmed najemodajalk uveljavljenemu prenehanju najemne pogodbe izrecno nasprotuje.
Usoda obligacijske pravice do posesti tožene stranke je v konkretnem primeru odvisna (med drugim) od možnosti, da tožeča stranka sama in v nasprotju z voljo najemodajalke (in solastnice) S. B. uveljavi prenehanje te obligacijske pravice. Odgovor na vprašanje usode pravice do posesti tožene stranke je zato treba iskati na področju obligacijskega in ne stvarnega prava.
Izpraznitev in izročitev poslovnega prostora sta obveznosti najemnika, ki nista deljivi (arg. prvi odstavek 412. ZOR). Za nedeljive obveznosti pa velja, da sme, če je upnikov take obveznosti več, posamezni upnik zahtevati, da dolžnik izpolni njemu tedaj, če so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev; sicer lahko vsak upnik zahteva od dolžnika, da izpolni obveznost vsem skupaj ali da jo položi pri sodišču (drugi odstavek 435. člena ZOR).
upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – pojem zlorabe – zloraba na „sosednjem“ trgu, kjer ni prevlade – določanje neenakih pogojev za primerljive posle v razmerjih z različnimi sopogodbeniki
Določbe 10. člena ZPOmK ne izključujejo možnosti, da bi se zloraba prevladujočega položaja pokazala na drugem trgu, kot je ta, na katerem obstaja prevlada, in sicer ne glede na to, ali tudi na drugem trgu obstaja prevlada. Pogoj je, da sta oba trga dovolj povezana, tako da ravnanje na prvem lahko povzroči protikonkurenčne učinke na drugem („sosednjem“) trgu. Takšno je tudi utrjeno stališče SES. Zloraba je torej mogoča tudi v takšni obliki, da se je „dejanje zlorabe zgodilo na trgu govorne telefonije, učinki tega dejanja pa se kažejo na trgu internetnih storitev“.
Odškodninska odgovornost delodajalca je podana, če delavcu ni omogočil izrabe letnega dopusta. Dokazani morajo biti vsi štirje elementi odškodninske odgovornosti.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001262
URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.
Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pričo in sodnikom pristojnega sodišča
Sorodstveno razmerje predlagane priče z eno izmed sodnic in podpredsednice Okrožnega sodišča ... ni okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
V reviziji zoper sodbo, s katero je bila vzdržana v veljavi odločitev pristojnega organa tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo postopka, se lahko uveljavljajo le kršitve, ki so bile storjene v obnovitvenem postopku, ne pa kršitve, ki naj bi jih tožena stranka ali sodišče storila že v rednem postopku, niti zmotna uporaba materialnega prava.
Revizija v zvezi z odločitvijo o zamudnih obrestih kot postranski terjatvi, ne da bi revident vložil revizijo tudi proti odločitvi o glavni terjatvi, ni dovoljena.
ZDSS-1 člen 31, 41.ZPP člen 377. ZDR (1990) člen 90. ZTPDR člen 58.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pogojna odložitev - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Spor o pogojnem izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni niti premoženjski delovni spor niti spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, kot so ti spori opredeljeni v 41. členu ZDSS-1. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki je bil pogojno odložen, in delavcu izrečen na podlagi določb ZDR/90 in ZTPDR, ki sta že prenehala veljati, ne pomeni dejanskega prenehanja delovnega razmerja. Zaradi njega dejanski obstoj delavčevega delovnega razmerja ni bil prizadet, če delavec v pogojni dobi ni storil nove hujše kršitve delovnih obveznosti.
V sodnem postopku ugotovljena napačna uporaba materialnega prava pri izreku disciplinskih ukrepov ter posledična pravnomočna sprememba in razveljavitev disciplinskih odločb tožene stranke, se sama po sebi ne šteje za protipravni škodni dogodek v smislu ene od predpostavk odškodninske odgovornosti za negmotno škodo. Tako sankcionirano zmotno uporabo materialnega prava bi bilo le tedaj mogoče opredeliti tudi kot podlago za odškodninsko odgovornost za negmotno škodo, če bi bila zmotna uporaba prava v disciplinski odločbi posledica bodisi naklepnega ravnanja tožene stranke bodisi njenega tako skrajno nevestnega ravnanja, da bi se morala tožena stranka že ob sprejemu odločbe zavedati, da bo z njeno izdajo tožeči stranki najverjetneje neupravičeno povzročila škodo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - daljši odpovedni rok
Za razliko od izredne odpovedi delodajalca, kjer je kot pogoj za takšno odpoved izrecno določeno, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR), zakon v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga določa odpovedni rok. Po četrtem odstavku 92. člena ZDR je v primeru odpovedi delodajalca zaradi krivdnih razlogov na strani delavca določen le minimalni odpovedni rok 30 dni. Določitev daljšega roka zato ni v nasprotju z zakonom in ni v škodo delavcu, posebej v okoliščinah tega primera, ki jih je obširno utemeljilo že sodišče druge stopnje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Ker je tožnik v nastali krizni situaciji ravnal tako, kot je glede na lastne izkušnje ocenil, da je najustrezneje, ni bila podana njegova huda malomarnost za očitano kršitev in nastalo škodo.
Ker naknadno izplačilo, ki naj bi ga tožnica prejela v letu 1994, in ki naj bi se nanašalo na osebni dohodek v letu 1977, ni bilo izplačano v skladu z osnovami in merili, ki so v F. M. v letu 1977 veljala za delitev osebnih dohodkov, ga ni mogoče šteti za plačo in všteti v pokojninsko osnovo.
Materialno pravo ni bilo očitno kršeno v tožničino škodo, saj ji je bilo z odločbo tožene stranke v pokojninsko osnovo vračunano nekaj, kar ji ne bi smelo biti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Vzrok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil zgolj ugotovljeni nesorazmerno visok inventurni manjko, temveč ugotovitve o tožničini nesposobnosti za vodenje prodajalne, do katerih je tožena stranka prišla pri razčiščevanju razlogov za nastanek inventurnega manjka.
Ugotovitev, na katerem delovnem mestu je bila tožnica razporejena ob prenehanju delovnega razmerja, je dejanska ugotovitev. Z nestrinjanjem z dejanskimi ugotovitvami oziroma dokazno oceno sodišča o tem, tožeča stranka ne more utemeljevati bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupoštevanje navodil delodajalca - prepoved škodljivega ravnanja - vestno opravljanje dela
Zapuščanje delovnega mesta brez odobritve, uporabo službenega vozila brez odobritve in napačno izstavljen obračun je sodišče utemeljeno štelo za kršitve delovnih obveznosti, ki izhajajo iz določb 31. člena (dolžnost vestnega opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi), 32. člena (dolžnost upoštevanja delodajalčevih navodil) in 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja).
ZDR člen 127. SKPgd člen 46. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 46.
dodatek zaradi neugodnih vplivov okolja - kolektivna pogodba
V pristojnosti delodajalca je, da ovrednoti posamezna delovna mesta in da zanje določi zahteve ter temu ustrezne plačilne razrede in količnike za obračun plač.
Tožnik do dodatka zaradi vplivov okolja ni upravičen, ker kolektivna pogodba tožene stranke izrecno ugotavlja, da pri toženi stranki ne obstajajo okoliščine, ki bi bile lahko podlaga za izplačilo tega dodatka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev sodbe
Revizijsko sodišče sicer ne more in ne sme poseči v dokazno oceno oziroma presojati o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), vendar mora biti dejanska ocena sodišča obrazložena, upoštevajoč vsaj minimalne standarde obrazložitve dokazne presoje oziroma razlogov za takšno presojo, posebej, če je za oblikovanje te ocene potrebno upoštevati več dejstev in če pri tem iz posameznih izvedenih dokazov izhaja, da med njimi obstajajo nasprotja.
Opredelitev sodišča, da se je tožena stranka seznanila z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi v januarju 2005, sama po sebi ne zadošča za presojo, da je bila odpoved res podana v 30-dnevnem roku, saj je do odpovedi prišlo dne 16.2.2005. Glede na to za odločitev ni bistveno le, da je tožena stranka odločitev o prenehanju potreb tožnikovega dela sprejela (enkrat) v januarju 2005, temveč kdaj točno tega meseca je bila takšna odločitev sprejeta oziroma glede na opredelitev petega odstavka 88. člena ZDR, kdaj se je seznanila z datumom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je ta razlog dejansko nastal.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 242.ZZZPB člen 1, 19.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prehodne in končne določbe ZDR
Med zakoni ne velja načelo hierarhičnosti, zato je ZDR lahko za določeno časovno obdobje posegel v vsebino ZZZPB tako, da ni priznal nadomestila med brezposelnostjo, če je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker delavec ni uspešno opravil poskusnega dela.