ZUS-1 člen 4, 4/1, 32, 32/2, 36, 36/1-4. ZPOmK-1 člen 55, 55/3. URS člen 35, 37, 38. 74.
preprečevanje omejevanja konkurence - sklep o preiskavi – poseg v ustavne pravice – dopustnost upravnega spora – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – drugo sodno varstvo – zavrženje tožbe
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) dopušča sodno varstvo zoper sklep o preiskavi v postopku sodnega varstva zoper odločbo. Prvotožeči stranki – pravni osebi, na katero se izpodbijani sklepi glasijo, je torej drugo sodno varstvo zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke o glavni stvari.
Ostalim tožečim strankam – fizičnim osebam je varstvo osebnih podatkov oz. komunikacijske zasebnosti zagotovljeno z izdano odločbo informacijskega pooblaščenca, zoper katero imajo sodno varstvo v upravnem sporu.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
Sodišče, ki je v izpodbijani pravnomočni sodbi upoštevalo kazen, določeno obsojencu s pogojno obsodbo, ki je bila preklicana, je v škodo obsojenca kršilo kazenski zakon iz 5. točke 372. člena ZKP.
ZPP člen 68. Uredba (ES) št. 44/2001.Uredba (ES) št. 2201/2003.ZMZPP člen 71, 71/1-1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - ordinacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izpodbijanje očetovstva - pristojnost slovenskega sodišča
Trditve tožeče stranke o njenem državljanstvu in državljanstvu druge tožene stranke, ne glede na dejstvo, da nobena od pravdnih strank nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, omogočajo sklep, da je za odločanje v tej zadevi pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih
V postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do uveljavljane procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sklicevanje na različne razlage sodb iz prvega in drugega sojenja o določenih deležih na skupnem premoženju je zgrešeno zato, ker si toženec napačno razlaga, da je bilo v prvem sojenje o dokazih že pravnomočno odločeno.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011474
OZ člen 6, 8, 112, 112/1, 112/2, 112/4.SZ člen 56, 62, 63, 159, 159/3. SZ-D člen 5, 5/5.SZ-1 člen 91, 109, 118, 181.ZPP člen 128, 128/5, 339, 339/2-14, 371, 377, 384, 384/1.
najemna pogodba za stanovanje - višina najemnine - profitna in neprofitna najemnina - načelo enake vrednosti dajatev - spremenjene okoliščine - skrbnost dobrega gospodarstvenika - možnost upoštevanja in izognitve spremembam okoliščin ter njihova nepričakovanost - spremembe neprofitne najemnine - ponudba pravične prilagoditve pogodbenih pogojev - oblikovalna tožba - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin gre za oblikovalno tožbo, ki ni podvržena zastaranju, s katero se udejanja oblikovalno upravičenje, oblikovalna pravica materialnega prava, ki prav tako ne more zastarati.
Kot skrben gospodarstvenik se je tožeča stranka z valutno klavzulo zavarovala pred inflacijo (običajnim tveganjem), medtem ko bi zavarovanje pred strukturnimi spremembami in dvigom neprofitne najemnine (tveganjem, ki ga v času sklepanja najemne pogodbe in aneksa ni bilo pričakovati) in zavarovanje s sklicevanjem na lastne pravne akte (zavarovanje pred vsemi tveganji) presegalo njeno dolžno skrbnost.
Spremenjene okoliščine so lahko podane tudi v primeru, ko je zaradi različnih razlogov pri sklepanju pogodbe podana delna neenakovrednost dajatev in je najemnina nižja od primerne tržne najemnine, vendar se s potekom časa ta začetka neenakovrednost še poveča, in to do takšne mere, da je izpolnjen standard spremenjenih okoliščin.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sostorilstvo - opis kaznivega dejanja
S tem, da je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe opisan dogovor sostorilcev (da sta obsojenca ter neugotovljeni moški po predhodnem dogovoru na cesto postavila posebno kovinsko bodalo, ki je predrlo pnevmatiko na vozilu oškodovancev in ju prisililo k ustavitvi), nato pa še vloga posameznega od sostorilcev (da je soobsojenec ostal v vozilu, obsojenec in tretji moški pa sta odšla proti ustavljenemu vozilu oškodovancev, iz katerega je neugotovljeni tretji poskusil vzeti moško torbico, kar pa sta oškodovanca preprečila), je očitek, da je tudi obsojenec sodeloval pri izvrševanju znakov kaznivega dejanja, določno opisan.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – nenominirani kapital – obnova postopka – določitev upravičenca – cena delnice – konstitutivni element odločbe – poziv upravičencem – objava poziva – cenitev – stroški upravnega postopka – zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
OZ člen 6, 8, 112, 112/1, 112/2, 112/4.SZ člen 2, 2/2, 62, 63, 159, 159/3. SZ-D člen 5, 5/5.SZ-1 člen 4, 4/3, 118, 181. ZPPčlen 339, 339/2-14.
izpraznitev in izročitev stanovanja - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - razveza najemne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke spremenjenih okoliščin - skrbnost dobrega gospodarstvenika - možnost upoštevanja in izognitve spremembam razmer ter njihova nepričakovanost - sprememba neprofitne najemnine - načelo enakovrednosti dajatev - ponudba pravične prilagoditve ustreznih pogodbenih pogojev - oblikovalna tožba - aneks k najemni pogodbi - garaža - individualni del - stanovanje
Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin gre za oblikovalno tožbo, ki ni podvržena zastaranju, s katero se udejanja oblikovalno upravičenje, oblikovalna pravica materialnega prava, ki prav tako ne more zastarati.
Spremenjene okoliščine so lahko podane tudi v primeru, ko je zaradi različnih razlogov pri sklepanju pogodbe podana delna neenakovrednost dajatev in je najemnina nižja od primerne tržne najemnine, vendar se s potekom časa ta začetna neenakovrednost še poveča, in to do takšne mere, da je izpolnjen standard spremenjenih okoliščin.
Neprofitna najemnina je zakonska kategorija, njene elemente oziroma parametre določa zakon.
Kot skrben gospodarstvenik se je tožeča stranka z valutno klavzulo zavarovala pred inflacijo (običajnim tveganjem), medtem ko bi zavarovanje pred strukturnimi spremembami in dvigom neprofitne najemnine (tveganjem, ki ga v času sklepanja najemne pogodbe in aneksom ni bilo pričakovati) in zavarovanje s sklicevanjem na lastne pravne akte (zavarovanje pred vsemi tveganji) presegalo njeno dolžno skrbnost.
Ponudba pravične prilagoditve bi narekovala pravično upoštevanje sprememb neprofitne najemnine, saj so ravno te spremembe bistven element nastanka spremenjenih okoliščin.
Individualni del (garaža) zaradi pripadnosti posameznemu delu (stanovanju) in ob upoštevanju dejstva, da je bil najem garaže sklenjen z aneksom k najemni pogodbi, deli usodo stanovanja.
zastaranje - neupravičena pridobitev - začetek teka zastaralnega roka - terjatev iz naslova neupravičenega odjema plina
Po nedovoljeni odčepitvi notranje plinske instalacije in neupravičenem odjemu plina začne teči petletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve dobavitelja plina dan po tem, ko je izvedel za protipravno ravnanje odjemalca plina.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
denacionalizacija – vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva - dovoljenost revizije – spor, izražen v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
načelo kontradiktornosti - obvestilo o seji pritožbenega senata - možnost izjave v postopku - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja navedb pritožbe - odločitev o kazenski sankciji - odločitev o stroških postopka - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če je obsojencu in njegovemu zagovorniku v pritožbenem postopku bila zagotovljena možnost, da se pred odločanjem senata seznanita s pisnim predlogom državnega tožilca in se glede njega tudi izjavita, je višje sodišče zadostilo načelu kontradiktornosti, čeprav je ocenilo, da navzočnost strank na seji pritožbenega senata ni potrebna in ju torej na sejo ni vabilo.
ZKP člen 329, 329/2, 371, 371/2, 372, 372/1-5.KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sposobnost za sodelovanje na glavni obravnavi - sodni izvedenec - zastaranje kazenskega pregona - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko sta se obe sodišči obrazloženo opredelili do dokaznega predloga obrambe, je sodišče zadostilo kriterijem ustavno-sodne presoje in ni kršilo obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist.
Pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v kateri se utemeljeno sklicuje na določbe 6. odstavka 25. člena, 202. člena, 1. odstavka 205. člena in 3. odstavka 402. člena ZKP, da lahko izvenrazpravni senat v primeru, če misli, da niso podani priporni razlogi, sklep o priporu spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi. Le v takem primeru je tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno obdolženca takoj izpustiti iz pripora. Z razveljavitvijo sklepa o priporu pa za obdolženca in sodišče nastane podoben položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave RS, ki določa, da mora biti ob priporu, najkasneje pa v 24-ih urah po njem obdolžencu vročena pisno obrazložena odločba. V primeru razveljavitve sklepa o priporu, ko je obdolženec že v priporu, mora preiskovalni sodnik, tako kot ob njegovi odreditvi, ob uporabi smiselne razlage 2. odstavka 20. člena Ustave RS, najkasneje v 24-ih urah ponovno odločiti o predlogu državnega tožilca o odreditvi pripora in sklep o tem v okviru 24-urnega roka tudi vročiti obdolžencu, saj je, kljub razveljavitvi prvotnega sklepa o priporu, še vedno podan predlog državnega tožilca za odreditev pripora, o katerem je treba odločiti. Takšna je tudi ustaljena kazensko-sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, npr.: Ips 128/99 in Ips 220/2001). Zato preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča, ko je v navedenem roku 24 ur izdal in vročil tožniku sklep, s katerim je zoper tožnika ponovno odredil pripor, ki je tekel od 9.9.2003 od 8.55 ure dalje, ravnal v skladu z Ustavo RS in ZKP. Glede na to tudi po presoji pritožbenega sodišča niso podane v tožbi in sedaj pritožbi zoper izpodbijano sodbo zatrjevane kršitve tožnikovih ustavnih pravic.
ZGO člen 33a, 33a/2. ZUN člen 54, 54/2.ZZdrI člen 2.
enotno dovoljenje za gradnjo baznih postaj - soglasje pristojnih organov - soglasje zdravstvenega inšpektorata - strokovno mnenje Inštituta za varovanje zdravja - sevanja mobilne telefonije
V obravnavani zadevi je pomembno dejstvo, da so bila k dokumentaciji dana vsa zahtevana soglasja. Soglasodajalci so dolžni varovati v splošnem interesu s predpisi varovane dobrine do meje, predpisane z normativi. Upravni organi morajo pri odločanju o teh posegih, v okviru svojih pooblastil, po uradni dolžnosti preverjati, ali je predvidena gradnja po veljavnih predpisih mogoča in pod kakšnimi pogoji. Pri tem pa niso pristojni v postopku izdaje upravnega dovoljenja teh soglasij tudi preverjati.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - stroški upravnega postopka - paricijski rok - zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - drugačna odločitev
Kadar cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene ene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - izvedenstvo - mnenje, pridobljeno izven postopka - prosta presoja dokazov
Čeprav je bila izdelava mnenja izvedencu zaupana izven kazenskega postopka in njegovo mnenje ni izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega z odredbo sodišča, pa je njegovo mnenje dokaz, ki ga v kazenskem postopku sodišče lahko uporabi in nanj opre sodbo.