KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004617
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 234a.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - družba v postopku likvidacije
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234a. člena KZ je tudi zamolčanje dejstva, da je podjetje v postopku redne likvidacije.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - izvedenstvo - mnenje, pridobljeno izven postopka - prosta presoja dokazov
Čeprav je bila izdelava mnenja izvedencu zaupana izven kazenskega postopka in njegovo mnenje ni izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega z odredbo sodišča, pa je njegovo mnenje dokaz, ki ga v kazenskem postopku sodišče lahko uporabi in nanj opre sodbo.
ZOR člen 300, 300/3, 361. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 člen 3, 3/3.
kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - odškodninska terjatev
Toženec začetek teka zastaranja odškodninske terjatve proti njemu nepravilno povezuje z začetkom teka zastaranja odškodninske terjatve oškodovanca - svojega sopotnika proti zavarovalnici, proti kateri je oškodovanec na podlagi obveznega zavarovanja vložil direktno tožbo. Obe terjatvi se le delno prekrivata, vendar nista odvisni od enakih pogojev, ne nastaneta istočasno in sta različni tudi po višini. Pravica zavarovalnice zahtevati od odgovorne osebe plačilo (dela) izplačane odškodnine nastane le, če so izpolnjeni v zakonu ali zavarovalni pogodbi določeni pogoji, ne pa v vsakem primeru. Poleg tega njena terjatev nastane le, če in ko izplača odškodnino oškodovancu.
načelo kontradiktornosti - obvestilo o seji pritožbenega senata - možnost izjave v postopku - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja navedb pritožbe - odločitev o kazenski sankciji - odločitev o stroških postopka - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če je obsojencu in njegovemu zagovorniku v pritožbenem postopku bila zagotovljena možnost, da se pred odločanjem senata seznanita s pisnim predlogom državnega tožilca in se glede njega tudi izjavita, je višje sodišče zadostilo načelu kontradiktornosti, čeprav je ocenilo, da navzočnost strank na seji pritožbenega senata ni potrebna in ju torej na sejo ni vabilo.
ZKP člen 329, 329/2, 371, 371/2, 372, 372/1-5.KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sposobnost za sodelovanje na glavni obravnavi - sodni izvedenec - zastaranje kazenskega pregona - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko sta se obe sodišči obrazloženo opredelili do dokaznega predloga obrambe, je sodišče zadostilo kriterijem ustavno-sodne presoje in ni kršilo obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist.
Pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v kateri se utemeljeno sklicuje na določbe 6. odstavka 25. člena, 202. člena, 1. odstavka 205. člena in 3. odstavka 402. člena ZKP, da lahko izvenrazpravni senat v primeru, če misli, da niso podani priporni razlogi, sklep o priporu spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi. Le v takem primeru je tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno obdolženca takoj izpustiti iz pripora. Z razveljavitvijo sklepa o priporu pa za obdolženca in sodišče nastane podoben položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave RS, ki določa, da mora biti ob priporu, najkasneje pa v 24-ih urah po njem obdolžencu vročena pisno obrazložena odločba. V primeru razveljavitve sklepa o priporu, ko je obdolženec že v priporu, mora preiskovalni sodnik, tako kot ob njegovi odreditvi, ob uporabi smiselne razlage 2. odstavka 20. člena Ustave RS, najkasneje v 24-ih urah ponovno odločiti o predlogu državnega tožilca o odreditvi pripora in sklep o tem v okviru 24-urnega roka tudi vročiti obdolžencu, saj je, kljub razveljavitvi prvotnega sklepa o priporu, še vedno podan predlog državnega tožilca za odreditev pripora, o katerem je treba odločiti. Takšna je tudi ustaljena kazensko-sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, npr.: Ips 128/99 in Ips 220/2001). Zato preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča, ko je v navedenem roku 24 ur izdal in vročil tožniku sklep, s katerim je zoper tožnika ponovno odredil pripor, ki je tekel od 9.9.2003 od 8.55 ure dalje, ravnal v skladu z Ustavo RS in ZKP. Glede na to tudi po presoji pritožbenega sodišča niso podane v tožbi in sedaj pritožbi zoper izpodbijano sodbo zatrjevane kršitve tožnikovih ustavnih pravic.
ZGO člen 33a, 33a/2. ZUN člen 54, 54/2.ZZdrI člen 2.
enotno dovoljenje za gradnjo baznih postaj - soglasje pristojnih organov - soglasje zdravstvenega inšpektorata - strokovno mnenje Inštituta za varovanje zdravja - sevanja mobilne telefonije
V obravnavani zadevi je pomembno dejstvo, da so bila k dokumentaciji dana vsa zahtevana soglasja. Soglasodajalci so dolžni varovati v splošnem interesu s predpisi varovane dobrine do meje, predpisane z normativi. Upravni organi morajo pri odločanju o teh posegih, v okviru svojih pooblastil, po uradni dolžnosti preverjati, ali je predvidena gradnja po veljavnih predpisih mogoča in pod kakšnimi pogoji. Pri tem pa niso pristojni v postopku izdaje upravnega dovoljenja teh soglasij tudi preverjati.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - stroški upravnega postopka - paricijski rok - zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - drugačna odločitev
Kadar cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene ene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
pripor - sklep o odreditvi pripora - obstoj utemeljenega suma - ponovitvena nevarnost - drugi kazenski postopki - pravice obrambe - neogibnost pripora
Ob visoki stopnji verjetnosti, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, tudi podatek o tem, da se nahaja še v drugih kazenskih postopkih zaradi enakih oziroma podobnih kaznivih dejanj, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o ponovitveni nevarnosti.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - vrnitev v naravi - plačilo odškodnine v obveznicah - vezanost na predlog
Predlagateljica je sama zahtevala samo vračilo zaplenjenih nepremičnin v obliki odškodnine v obveznicah, ne pa vrnitve v naravi. Zato ne more uspešno uveljavljati kršitve 16. člena ZDen, češ da bi bila obvezna vrnitev v naravi.
ZPP (1977) člen 110, 186, 186/2, 382, 382/2, 400, 400/1, 421, 421/2, 422, 422/2.ZPP člen 498.
obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - drugačna sodna odločba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v točkah - sklep o denarno kaznovanje odvetnika - zavrženje revizije
Revizija tožnikovega odvetnika zoper sklep o zavrnitvi pritožbe zoper denarno kazen ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim je bil pravdni postopek končan.
Tožnikova revizija v obnovitvenem postopku zoper odločitev o njegovem izpraznitvenem tožbenem zahtevku ni dovoljena, ker vrednosti spornega predmeta v tožbi ni označil v denarnih enotah, temveč v točkah.
V dovoljenem delu revizije uveljavljani obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77 je procesne narave. Zato ga ne more utemeljiti drugačno pravno stališče v več let kasneje izdani odločbi v drugi podobni pravdni zadevi.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninjenje - pravica uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo
Skladno z načelom dispozitivnosti sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Če sodišče to načelo krši in odloči ultra ali extra petitum, zagreši relativno bistveno kršitev procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ta se je primerila sodišču druge stopnje, ko je sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je zahtevku na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice sposobne listine ugodilo, spremenilo in odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki izstaviti listino, sposobno za vknjižbo (le) pravice uporabe, čeprav tožeča stranka tega ni zahtevala.
revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Glede vprašanja, ki ga tožnik izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (kdaj mora biti stranki zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih prvostopni organ navaja v svoji odločitvi), je vrhovno sodišče že v zadevi U 1451/93 z dne 8.3.1995, sprejelo stališče, da ni kršena pravica stranke do izjave, če je drugostopenjski upravni organ dopolnil postopek tako, da je dal stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Stališče sodišča prve stopnje, da z dopolnitvijo dokaznega postopka na drugi stopnji (predložitev dokazil izbrane kandidatke) in s tem, da je bila v dopolnjenem postopku tožniku dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ni bila kršena tožnikova pravica do izjave v upravnem postopku, ne odstopa od navedene upravno-sodne prakse vrhovnega sodišča.
gradbeno dovoljenje - prepoved gradnje - odlok o začasnih ukrepih - zavrnitev zahteve za izdajo
Ker je z Odlokom o začasnih ukrepih prepovedana gradnja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo, saj iz navedenega razloga tudi ni dopustna izdaja gradbenega dovoljenja. V skladu z načelom zakonitosti, določenem v 6. členu ZUP, upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja in ne predpis, veljaven v času vložitve zahteve.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Pospešeni postopek je bil tudi po presoji vrhovnega sodišča pravilno voden na podlagi tožnikovih izjav (da je zapustil matično državo izključno iz ekonomskih razlogov) ter na podlagi dejstev in okoliščin (da je za mednarodno zaščito zaprosil šele ob policijski kontroli na avtobusni postaji v Ljubljani, imel pa je možnost to storiti že v Brežicah, ko so ga legitimirali policisti).