ZOR člen 300, 300/3, 361. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 člen 3, 3/3.
kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - odškodninska terjatev
Toženec začetek teka zastaranja odškodninske terjatve proti njemu nepravilno povezuje z začetkom teka zastaranja odškodninske terjatve oškodovanca - svojega sopotnika proti zavarovalnici, proti kateri je oškodovanec na podlagi obveznega zavarovanja vložil direktno tožbo. Obe terjatvi se le delno prekrivata, vendar nista odvisni od enakih pogojev, ne nastaneta istočasno in sta različni tudi po višini. Pravica zavarovalnice zahtevati od odgovorne osebe plačilo (dela) izplačane odškodnine nastane le, če so izpolnjeni v zakonu ali zavarovalni pogodbi določeni pogoji, ne pa v vsakem primeru. Poleg tega njena terjatev nastane le, če in ko izplača odškodnino oškodovancu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004617
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 234a.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - družba v postopku likvidacije
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234a. člena KZ je tudi zamolčanje dejstva, da je podjetje v postopku redne likvidacije.
skupno premoženje zakoncev - stvarnopravni zahtevek - obligacijskopravni zahtevek - civilna delitev - prodaja nepremičnine v izvršbi - soglasje zakonca - vrednost nepremičnine - odsvojitev premoženja - uveljavljanje identične terjatve v tožbi in nasprotni tožbi - pobot - obligacijski zahtevek - sojenje v mejah tožbenega zahtevka - litispendenca
Medtem ko neobstoj skupne lastnine zakoncev na premoženju izključuje stvarnopravne zahtevke in kasnejšo fizično delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, pa prenehanje lastninske pravice ni ovira za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem, izraženih v denarju.
Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja ali je ta prodan v izvršilnem postopku, spor razvezanih zakoncev ne izgubi pravne narave spornega razmerja, ki ima materialnopravno podlago v prvem odstavku 58. in 59. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011601
OZ člen 6, 8, 112, 112/1, 112/2, 112/4.SZ člen 2, 2/2, 62, 63, 159, 159/3. SZ-D člen 5, 5/5.SZ-1 člen 4, 4/3, 118, 181.ZPP člen 318, 318/1-3, 371, 380, 380/1.
najemna pogodba za stanovanje - višina najemnine - profitna in neprofitna najemnina - načelo enake vrednosti dajatev - spremenjene okoliščine - skrbnost dobrega gospodarstvenika - možnost upoštevanja in izognitve spremembam okoliščin ter njihova nepričakovanost - spremembe neprofitne najemnine - ponudba pravične prilagoditve pogodbenih pogojev - oblikovalna tožba - garaža
Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin gre za oblikovalno tožbo, ki ni podvržena zastaranju, s katero se udejanja oblikovalno upravičenje, oblikovalna pravica materialnega prava, ki prav tako ne more zastarati.
Neprofitna najemnina je zakonska kategorija, njene elemente oziroma parametre določa zakon. Ob ugotovitvah, da je konkretna pogodbena najemnina za 226 % oziroma po sprejetju aneksa za 77 % presegala neprofitno najemnino in da je sedaj od nje skoraj trikrat manjša, po presoji revizijskega sodišča obstojijo spremenjene okoliščine.
Kot skrben gospodarstvenik se je tožeča stranka z valutno klavzulo zavarovala pred inflacijo (običajnim tveganjem), medtem ko bi zavarovanje pred strukturnimi spremembami in dvigom neprofitne najemnine (tveganjem, ki ga v času sklepanja najemne pogodbe in aneksa ni bilo pričakovati) in zavarovanje s sklicevanjem na lastne pravne akte (zavarovanje pred vsemi tveganji) presegalo njeno dolžno skrbnost.
Individualni del (garaža) zaradi pripadnosti posameznemu delu (stanovanju) in dejstva, da je bil najem garaže sklenjen z aneksom k najemni pogodbi, deli usodo stanovanja.
Ponudbo pravične prilagoditve ustreznih pogodbenih pogojev iz četrtega odstavka 112. člena OZ mora nasprotna stranka zahtevati z nasprotnim tožbenim zahtevkom.
neveljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - relativna nesposobnost biti oporočna priča - svak oporočnega dediča - razlaga zakona
Ker Zakon o dedovanju na različen način določa krog oseb, ki niso sposobne biti priča pri pisni oporoki pred pričami na eni strani (68. člen) in pri ustni oporoki na drugi strani (75. člen) in glede na to, da je vloga prič pri eni in pri drugi vrsti oporoke različna, je 68. člen Zakona treba razumeti tako, da se besedna zveza "teh oseb" nanaša le na sodnika, ki je oporoko sestavil, in na priče pri oporoki.
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 245, 245/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - opis kaznivega dejanja - poneverba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poneverbe, ki se kaže v prilastitvi zaupanih stvari, je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe konkretizirano z opravljenimi lažnimi transakcijami. Ni potrebno, da bi opis vseboval navedbe o posameznih transakcijah, ampak zadošča, da so ta dejstva navedena in obrazložena v razlogih sodbe.
Za presojo oškodovančeve (ne)poštenosti v smislu 216. člena ZOR ni nujno bistven časovni trenutek, ko je bil slednji dejansko obveščen o vložitvi izrednega pravnega sredstva, temveč je lahko (glede na okoliščine konkretnega primera) odločitev trenutek, ko bi oškodovanec o tem moral biti obveščen.
Ne vrača se (le) denar, ki ga oškodovanec v dobri veri porabi z ravnanjem, ki pri njem sicer ni običajno in ga brez prisojenega zneska ne bi opravil.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - videonadzor - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče ni posebej preverjalo veljavnosti licence varnostne službe, ki upravlja z video nadzornim sistemom, pa je zakonitost video nadzora presojalo in ugotovilo, da se je izvrševal skladno z ZZasV. Zato navedbe zahteve za varstvo zakonitosti, da ni dokazano, da je varnostna služba za upravljanje z varnostnimi kamerami imela potrebno licenco, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
V skladu z načelom avtonomije volje sta pogodbeni stranki določili tožničine pravice, če pravna prednica ne bi izpolnila svojih obveznosti - da zahteva vrnitev tistega, kar je dala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004567
ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 421, 421/3.KZ člen 225, 225/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - kominukacijska zasebnost - izločitev dokazov - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - dokazno breme - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen vstop v informacijski sistem - izdaja poslovne tajnosti - nadaljevano kaznivo dejanje
Obsojenka, ki je bila opozorjena na možnost, da bo delodajalec spremljal promet z elektronsko pošto in je s tem soglašala, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogla pričakovati popolne zasebnosti in zato izpis o prometu elektronske pošte tudi ne predstavlja nedovoljenega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0011401
ZOR člen 70, 70/1, 73, 103, 455. ZTLR člen 3, 28.
dvakratna prodaja - priposestvovanje
Dobroverna posest lahko konkurira vpisu v zemljiško knjigo zgolj izjemoma, ker posega v načelo konstitutivnosti vpisa v zemljiško knjigo, vanj pa je mogoče poseči le zaradi varstva močnejšega interesa. To pa je lahko le dobroverna posest prvega kupca proti slabovernemu drugemu, kupcu, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo; gre torej za primere, ko se drugi kupec vpiše v zemljiško knjigo pred prvim kupcem in ko zato prvi kupec proti drugemu kupcu uveljavlja svojo močnejšo pravico iz prve pogodbe (primerjaj 3. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR; tako tudi sodba II Ips 83/93).
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - vrnitev v naravi - plačilo odškodnine v obveznicah - vezanost na predlog
Predlagateljica je sama zahtevala samo vračilo zaplenjenih nepremičnin v obliki odškodnine v obveznicah, ne pa vrnitve v naravi. Zato ne more uspešno uveljavljati kršitve 16. člena ZDen, češ da bi bila obvezna vrnitev v naravi.
ZPP (1977) člen 110, 186, 186/2, 382, 382/2, 400, 400/1, 421, 421/2, 422, 422/2.ZPP člen 498.
obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - drugačna sodna odločba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v točkah - sklep o denarno kaznovanje odvetnika - zavrženje revizije
Revizija tožnikovega odvetnika zoper sklep o zavrnitvi pritožbe zoper denarno kazen ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim je bil pravdni postopek končan.
Tožnikova revizija v obnovitvenem postopku zoper odločitev o njegovem izpraznitvenem tožbenem zahtevku ni dovoljena, ker vrednosti spornega predmeta v tožbi ni označil v denarnih enotah, temveč v točkah.
V dovoljenem delu revizije uveljavljani obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77 je procesne narave. Zato ga ne more utemeljiti drugačno pravno stališče v več let kasneje izdani odločbi v drugi podobni pravdni zadevi.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninjenje - pravica uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo
Skladno z načelom dispozitivnosti sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Če sodišče to načelo krši in odloči ultra ali extra petitum, zagreši relativno bistveno kršitev procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ta se je primerila sodišču druge stopnje, ko je sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je zahtevku na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice sposobne listine ugodilo, spremenilo in odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki izstaviti listino, sposobno za vknjižbo (le) pravice uporabe, čeprav tožeča stranka tega ni zahtevala.
pripor - sklep o odreditvi pripora - obstoj utemeljenega suma - ponovitvena nevarnost - drugi kazenski postopki - pravice obrambe - neogibnost pripora
Ob visoki stopnji verjetnosti, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, tudi podatek o tem, da se nahaja še v drugih kazenskih postopkih zaradi enakih oziroma podobnih kaznivih dejanj, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o ponovitveni nevarnosti.
carine - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - spremenljivost deklaracije - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - obnova carinskega postopka - zavrženje revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - naknadni obračun carine - odpust carinskega dolga
Ni izkazan v reviziji zatrjevan odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja spremenljivosti deklaracije. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje namreč ne izhaja, da je deklaracija nespremenljiva (kot zatrjuje tožeča stranka), ampak da je sprememba podatkov v carinski deklaraciji na zahtevo deklaranta glede na 50. člen CZ možna samo ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Glede tega vprašanja je vrhovno sodišče že zavzelo stališče (I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, i Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, I Up 1393/2005 z dne 20.7.2006 in druge), od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004545
ZKP člen 372, 372/1-1, 383, 386, 392.KZ člen 145, 145/1.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - meje preizkusa - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Pritožnik mora navesti razloge, zaradi katerih ocenjuje, da je dejansko stanje ugotovljeno zmotno, in navedbe obrazložiti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Pospešeni postopek je bil tudi po presoji vrhovnega sodišča pravilno voden na podlagi tožnikovih izjav (da je zapustil matično državo izključno iz ekonomskih razlogov) ter na podlagi dejstev in okoliščin (da je za mednarodno zaščito zaprosil šele ob policijski kontroli na avtobusni postaji v Ljubljani, imel pa je možnost to storiti že v Brežicah, ko so ga legitimirali policisti).