KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004545
ZKP člen 372, 372/1-1, 383, 386, 392.KZ člen 145, 145/1.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - meje preizkusa - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Pritožnik mora navesti razloge, zaradi katerih ocenjuje, da je dejansko stanje ugotovljeno zmotno, in navedbe obrazložiti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
carine - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - spremenljivost deklaracije - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - obnova carinskega postopka - zavrženje revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - naknadni obračun carine - odpust carinskega dolga
Ni izkazan v reviziji zatrjevan odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja spremenljivosti deklaracije. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje namreč ne izhaja, da je deklaracija nespremenljiva (kot zatrjuje tožeča stranka), ampak da je sprememba podatkov v carinski deklaraciji na zahtevo deklaranta glede na 50. člen CZ možna samo ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Glede tega vprašanja je vrhovno sodišče že zavzelo stališče (I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, i Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, I Up 1393/2005 z dne 20.7.2006 in druge), od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
ZKP člen 195, 201, 201/1-1, 201/3, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po tretjem odstavku 201. člena ZKP se kot posebna okoliščina iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi obdolženčeva kršitev ukrepov iz 195. člena ZKP.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - odstop od sodne prakse - upravičenec do denacionalizacije
Glede zatrjevanega pomembnega pravnega vprašanja oz. odstopa od sodne prakse sodišče ugotavlja, da je v zadevi, na katero se sklicujeta revidentki, bilo presojano izpolnjevanje pogojev za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in ne na določitev upravičencev za denacionalizacijo, tako da zatrjevani odstop od sodne prakse ni izkazan. Zatrjevanih zelo hudih posledic za stranko pa revidentki zgolj s pavšalnimi navedbami nista izkazali.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotja v izreku sodbe - policijska pooblastila - uporaba prisilnih sredstev - sorazmernost - pasivno in aktivno upiranje
Oškodovančevo ravnanje, ko se je kljub ukazu, naj roke postavi na avtomobil in razkreči noge, z dvignjenima rokama obrnil nazaj in obsojenca spraševal, čemu je to potrebno, je pravilno opredeljeno kot (le) pasivno upiranje, zaradi česar je bila uporaba prisilnih sredstev v obravnavanem primeru nesorazmerna.
razveljavitev dednega dogovora - dedovanje tujcev - obstoj vzajemnosti med Republiko Hrvaško in Zvezno Republiko Jugoslavijo glede dedovanja - ugotavljanje vsebine tujega prava
Vzajemnost je institucija, ki jo država uporabi in predpiše v svojih aktih ali izgovori z mednarodno pogodbo, ko želi zaščititi svoje nacionalne interese, tako da vzpostavi medsebojno odvisnost ravnanja. Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, je možnost in ne obveznost.
pravice obrambe - dokazni postopek - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
S tem, ko obramba poda soglasje za branje zapisnika o izpovedbi priče, se vnaprej ne odreče morebitnemu predlogu, da jo sodišče neposredno zasliši, vendar mora v takem primeru obrazložiti, katero dejstvo želi razjasniti in izkazati materialnopravno relevantnost in verjetnost, da bo s takim načinom izvedbe dokaza dokazala zatrjevano dejstvo.
izvršba po začetku postopka prisilne poravnave - prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov - privilegirane terjatve - pojem plače - bruto ali neto znesek - država kot privilegiran upnik
Z izplačilom plače nastane obveznost plačila davkov in prispevkov, povezanih s tem izplačilom, pod pojmom plače pa je v obravnavnem primeru šteti bruto plače in ne neto plače, kot to zagovarja tožnik. To stališče pa je v skladu tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pojem plače v zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato imajo tudi davki in prispevki iz naslova plač in nadomestila plač po 1. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL naravo privilegiranih terjatev in na tej podlagi tudi država status privilegiranega upnika.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - predlog oškodovanca - beseda strank - končna beseda oškodovanca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav ni izključeno, da oškodovanec, ki razpolaga z določenimi zahtevki procesne narave, to stori tudi v besedi strank, bi bilo mogoče sklepati na postopkovno kršitev, ki bi vplivala na zakonitost sodbe, če bi takšno upravičenje dejansko obstajalo in bi hkrati oškodovancu bilo na nezakonit način onemogočeno, da ga uveljavi.
revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/1-11, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasen izrek - nepristranskost sodišča - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Stranka mora zahtevati izločitev sodnika takoj, ko zve za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave, sicer je v svoji pravici prekludirana.
ZUP člen 263, 263/4, 324. ZUP (1986) člen 252, 252/3.
davki - obnova postopka - rok za uvedbo obnove postopka
Po četrtem odstavku 263. člena ZUP se obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti po preteku petih let od vročitve odločbe stranki. Glede na prehodno določbo 324. člena ZUP se je sicer v obravnavani zadevi uporabljal ZUP(1986), ki pa je v tretjem odstavku 252. člena vseboval smiselno popolnoma enako določbo. Navedeni rok pa se v obeh določbah nanaša izključno na začetek uvedbe postopka za obnovo, ne pa tudi, da mora pristojni organ v tem roku izdati odločbo v obnovljenem postopku.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/2, 177, 177/2, 177/3, 200, 203, 414, 414/1.OZ člen 1060.
objektivna odgovornost - poškodba v prometu - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda
Tožba proti zavarovalnici za plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi poškodbe gležnja, ne bi preprečevala tožniku, da uveljavlja odškodnino za to škodo še proti dejanskemu povzročitelju škode v tej zadevi. Slednji odgovarja tožniku solidarno z zavarovalnico, zato lahko tožnik zahteva izpolnitev odškodninske odgovornosti od tistega dolžnika, ki hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Za odločitev v tej zadevi je bistveno le, da tožniku odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi poškodbe gležnja še ni bila plačana.
dedovanje - nujni delež - vračanje daril - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - vrednost prevzemnikovih obveznosti
Subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti je lahko za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost. Odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni mogoče ugotavljati s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank. Ker po ugotovitvah sodišč F. Ž. ni podarila niti dela izročenega premoženja, so zahtevki tožnikov za uveljavljanje nujnega deleža z vračanjem izročenega premoženja neutemeljeni.
Ugotovitev, ali je štipendist izpolnil pogoje za nadaljnje štipendiranje, je pogodbena obveznost štipendista, ki ne predstavlja odločitve v upravni stvari.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0011457
ABGB paragraf 861, 870, 876.ZMZPP člen 19, 19/1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pogodbeno razmerje - dogovor o izbiri prava - avstrijsko pravo - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odpoved pogodbe - povrnitev škode - pogodbena odškodninska odgovornost
Za primere pogodbenih obligacijskih razmerij z mednarodnim elementom se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, če zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače. Ker tožnik trditvam tožencev o dogovoru o izbiri avstrijskega prava ni ugovarjal, je že v teh neprerekanih trditvah podlaga za ugotovitev, da sta se stranki dogovorili, da se za obravnavano razmerje uporabi avstrijsko pravo.
Tudi v avstrijskem pravu je, enako kot v slovenskem pravnem redi, uzakonjeno določilo, da pogodba nastane s soglasno voljo strank; dokler pa traja dogovarjanje in ponudba ni sprejeta, pogodba ne nastane (§ 861 Das Allgemeine burgerliche Gesetzbuch).