revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Glede vprašanja, ki ga tožnik izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (kdaj mora biti stranki zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih prvostopni organ navaja v svoji odločitvi), je vrhovno sodišče že v zadevi U 1451/93 z dne 8.3.1995, sprejelo stališče, da ni kršena pravica stranke do izjave, če je drugostopenjski upravni organ dopolnil postopek tako, da je dal stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Stališče sodišča prve stopnje, da z dopolnitvijo dokaznega postopka na drugi stopnji (predložitev dokazil izbrane kandidatke) in s tem, da je bila v dopolnjenem postopku tožniku dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ni bila kršena tožnikova pravica do izjave v upravnem postopku, ne odstopa od navedene upravno-sodne prakse vrhovnega sodišča.
gradbeno dovoljenje - prepoved gradnje - odlok o začasnih ukrepih - zavrnitev zahteve za izdajo
Ker je z Odlokom o začasnih ukrepih prepovedana gradnja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo, saj iz navedenega razloga tudi ni dopustna izdaja gradbenega dovoljenja. V skladu z načelom zakonitosti, določenem v 6. členu ZUP, upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja in ne predpis, veljaven v času vložitve zahteve.
ZKP člen 195, 201, 201/1-1, 201/3, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po tretjem odstavku 201. člena ZKP se kot posebna okoliščina iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi obdolženčeva kršitev ukrepov iz 195. člena ZKP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotja v izreku sodbe - policijska pooblastila - uporaba prisilnih sredstev - sorazmernost - pasivno in aktivno upiranje
Oškodovančevo ravnanje, ko se je kljub ukazu, naj roke postavi na avtomobil in razkreči noge, z dvignjenima rokama obrnil nazaj in obsojenca spraševal, čemu je to potrebno, je pravilno opredeljeno kot (le) pasivno upiranje, zaradi česar je bila uporaba prisilnih sredstev v obravnavanem primeru nesorazmerna.
razveljavitev dednega dogovora - dedovanje tujcev - obstoj vzajemnosti med Republiko Hrvaško in Zvezno Republiko Jugoslavijo glede dedovanja - ugotavljanje vsebine tujega prava
Vzajemnost je institucija, ki jo država uporabi in predpiše v svojih aktih ali izgovori z mednarodno pogodbo, ko želi zaščititi svoje nacionalne interese, tako da vzpostavi medsebojno odvisnost ravnanja. Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, je možnost in ne obveznost.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - odstop od sodne prakse - upravičenec do denacionalizacije
Glede zatrjevanega pomembnega pravnega vprašanja oz. odstopa od sodne prakse sodišče ugotavlja, da je v zadevi, na katero se sklicujeta revidentki, bilo presojano izpolnjevanje pogojev za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in ne na določitev upravičencev za denacionalizacijo, tako da zatrjevani odstop od sodne prakse ni izkazan. Zatrjevanih zelo hudih posledic za stranko pa revidentki zgolj s pavšalnimi navedbami nista izkazali.
pravice obrambe - dokazni postopek - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
S tem, ko obramba poda soglasje za branje zapisnika o izpovedbi priče, se vnaprej ne odreče morebitnemu predlogu, da jo sodišče neposredno zasliši, vendar mora v takem primeru obrazložiti, katero dejstvo želi razjasniti in izkazati materialnopravno relevantnost in verjetnost, da bo s takim načinom izvedbe dokaza dokazala zatrjevano dejstvo.
izvršba po začetku postopka prisilne poravnave - prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov - privilegirane terjatve - pojem plače - bruto ali neto znesek - država kot privilegiran upnik
Z izplačilom plače nastane obveznost plačila davkov in prispevkov, povezanih s tem izplačilom, pod pojmom plače pa je v obravnavnem primeru šteti bruto plače in ne neto plače, kot to zagovarja tožnik. To stališče pa je v skladu tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pojem plače v zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato imajo tudi davki in prispevki iz naslova plač in nadomestila plač po 1. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL naravo privilegiranih terjatev in na tej podlagi tudi država status privilegiranega upnika.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - predlog oškodovanca - beseda strank - končna beseda oškodovanca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav ni izključeno, da oškodovanec, ki razpolaga z določenimi zahtevki procesne narave, to stori tudi v besedi strank, bi bilo mogoče sklepati na postopkovno kršitev, ki bi vplivala na zakonitost sodbe, če bi takšno upravičenje dejansko obstajalo in bi hkrati oškodovancu bilo na nezakonit način onemogočeno, da ga uveljavi.
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/1-11, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasen izrek - nepristranskost sodišča - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Stranka mora zahtevati izločitev sodnika takoj, ko zve za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave, sicer je v svoji pravici prekludirana.
revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/2, 177, 177/2, 177/3, 200, 203, 414, 414/1.OZ člen 1060.
objektivna odgovornost - poškodba v prometu - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda
Tožba proti zavarovalnici za plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi poškodbe gležnja, ne bi preprečevala tožniku, da uveljavlja odškodnino za to škodo še proti dejanskemu povzročitelju škode v tej zadevi. Slednji odgovarja tožniku solidarno z zavarovalnico, zato lahko tožnik zahteva izpolnitev odškodninske odgovornosti od tistega dolžnika, ki hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Za odločitev v tej zadevi je bistveno le, da tožniku odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi poškodbe gležnja še ni bila plačana.
dedovanje - nujni delež - vračanje daril - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - vrednost prevzemnikovih obveznosti
Subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti je lahko za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost. Odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni mogoče ugotavljati s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank. Ker po ugotovitvah sodišč F. Ž. ni podarila niti dela izročenega premoženja, so zahtevki tožnikov za uveljavljanje nujnega deleža z vračanjem izročenega premoženja neutemeljeni.
ZUP člen 263, 263/4, 324. ZUP (1986) člen 252, 252/3.
davki - obnova postopka - rok za uvedbo obnove postopka
Po četrtem odstavku 263. člena ZUP se obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti po preteku petih let od vročitve odločbe stranki. Glede na prehodno določbo 324. člena ZUP se je sicer v obravnavani zadevi uporabljal ZUP(1986), ki pa je v tretjem odstavku 252. člena vseboval smiselno popolnoma enako določbo. Navedeni rok pa se v obeh določbah nanaša izključno na začetek uvedbe postopka za obnovo, ne pa tudi, da mora pristojni organ v tem roku izdati odločbo v obnovljenem postopku.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0011457
ABGB paragraf 861, 870, 876.ZMZPP člen 19, 19/1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pogodbeno razmerje - dogovor o izbiri prava - avstrijsko pravo - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odpoved pogodbe - povrnitev škode - pogodbena odškodninska odgovornost
Za primere pogodbenih obligacijskih razmerij z mednarodnim elementom se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, če zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače. Ker tožnik trditvam tožencev o dogovoru o izbiri avstrijskega prava ni ugovarjal, je že v teh neprerekanih trditvah podlaga za ugotovitev, da sta se stranki dogovorili, da se za obravnavano razmerje uporabi avstrijsko pravo.
Tudi v avstrijskem pravu je, enako kot v slovenskem pravnem redi, uzakonjeno določilo, da pogodba nastane s soglasno voljo strank; dokler pa traja dogovarjanje in ponudba ni sprejeta, pogodba ne nastane (§ 861 Das Allgemeine burgerliche Gesetzbuch).
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - razveljavitev posojilne pogodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v reviziji
Tožnici sta navadni sospornici, saj je glede na naravo pravnega razmerja zanju mogoče izdati različno sodbo. Ker vrednosti spornega predmeta 15.409,31 EUR nista diferencirali in ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na L.A., je revizija v tem delu nedovoljena.
Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke v revizijskem postopku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Teh kršitev tožnica ne uveljavlja, zatrjevana nova dejstva pa se nanašajo na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave (tretji odstavek 370. člena ZPP).